Predstavniki organizacij Mreže mladinskih centrov Ljubljana – Mladih zmajev, Mladinske postaje Moste, Mladinskega informativnega središča Slovenije (MISSS) ter vodja urada za mladino pri Mestni občini Ljubljana so v okviru programa Erasmus+ obiskali Dunaj. Namen obiska avstrijske prestolnice je bil spoznati dunajski model odprtega mladinskega dela, načine vključevanja mladih v javni prostor in organizacijo mladinskega dela na ravni mesta.
Po besedah Žive Mahkota, koordinatorke Četrtnega mladinskega centra Golovec pri Mladih zmajih, je bil obisk predvsem priložnost za primerjavo različnih pristopov in iskanje dobrih praks. »Največji vtis je na nas naredilo to, da mladinsko delo na Dunaju ni omejeno le na mladinske centre, ampak je močno prisotno tudi v javnem prostoru. Mladinski delavci so tam pomemben del lokalne skupnosti, pogosto pa prevzemajo tudi vlogo mediatorjev med različnimi skupinami prebivalcev,« poudarja Mahkotova.
Mladinsko delo kot del mestne politike
Obisk se je začel v dunajski mestni hiši, kjer so udeleženci spoznali organizacijo mladinskega dela na ravni mesta.Posebnost dunajskega modela je, da mesto vsako leto določi eno od ključnih tem mladinskega dela. V preteklih letih je bil poudarek na vključevanju mladih, za leto 2027 pa že načrtujejo razvoj digitalnega mladinskega dela. Velik poudarek namenjajo tudi uporabi javnih površin in sobivanju različnih skupin prebivalcev. Prav mladinski delavci imajo pri tem pomembno vlogo, saj pogosto pomagajo pri reševanju konfliktov in gradnji dialoga med prebivalci različnih generacij in kulturnih okolij. Mlade na Dunaju obravnavajo v treh starostnih skupinah – od šest do 12 let, od 13 do 18 let ter od 18 do 25 let. Posamezni programi so prilagojeni njihovim potrebam, vendar si mladinski centri praviloma ne zastavljajo ciljev glede doseganja točno določenih skupin, temveč delujejo tam, kjer se potrebe pojavijo. Posebnost predstavlja tudi sistem usposabljanja mladinskih delavcev. Organizacija WienXtra izvaja šestmesečni program strokovnega izpopolnjevanja, ki ga morajo opraviti vsi zaposleni v mladinskih centrih.
Večje ekipe omogočajo bolj odprto delo
Čeprav koncept odprtega mladinskega dela ni bistveno drugačen od slovenskega, obstaja nekaj pomembnih razlik. Na Dunaju lahko mladi mladinske centre obiskujejo brez predhodnega soglasja staršev, kar omogoča lažjo dostopnost programov. Takšen način dela je mogoč predvsem zato, ker imajo centri bistveno večje ekipe kot v Sloveniji. V posameznem centru praviloma dela najmanj sedem zaposlenih. Eden skrbi predvsem za vodenje in administracijo, preostali pa se posvečajo neposrednemu delu z mladimi. Pogoste so tudi zaposlitve s krajšim delovnim časom, kar zaposlenim omogoča boljše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem. »Videli smo, kako pomembno je, da imajo mladinski delavci dovolj časa za neposredno delo z mladimi. Velike ekipe omogočajo več prisotnosti na terenu, manj administrativnih obremenitev in več prostora za kakovostne odnose,« pravi Mahkotova.
Od kvirovskega centra do terenskega dela v parkih
Pomemben del študijskega obiska so predstavljali obiski različnih organizacij. Poseben vtis je pustil kvirovski mladinski center, eden od novejših mladinskih centrov na Dunaju, namenjen predvsem mladim iz skupnosti LGBTQ+. Vanj prihajajo obiskovalci iz vsega mesta, saj predstavlja varen prostor za druženje, podporo in oblikovanje skupnosti. Program nastaja skupaj z mladimi, ki sooblikujejo aktivnosti, dnevni red in vsebine posameznih dni. Center vključuje več prostorov za druženje, ustvarjalnice, garderobo, sobo za ličenje ter senzorno sobo za sproščanje, namenjeno predvsem mladim z različnimi senzornimi občutljivostmi. Udeleženci so obiskali tudi mladinski in skupnostni center come2gether, ki združuje odprto mladinsko delo, skupnostne programe in aktivnosti za ženske v lokalni skupnosti. Poleg prostora za druženje in ustvarjalnost center ponuja učno pomoč, glasbeni studio, plesno dvorano ter posebne programe za dekleta in fante. Dekleta lahko sama soustvarjajo prostor, namenjen njim, medtem ko fantovske skupine omogočajo pogovore o odraščanju, odnosih in duševnem zdravju brez pritiska vrstnikov.
Mladinski delavci kot mediatorji v javnem prostoru
Ena od praks, ki je slovenske udeležence najbolj navdušila, je bilo mobilno mladinsko delo organizacije Fairplay Team 03, ki deluje v okviru organizacije Juvivo. Njihovi mladinski delavci večino časa preživijo na terenu. Prisotni so v parkih, na avtobusnih postajah, železniških postajah, igriščih in drugih javnih površinah, kjer se srečujejo z mladimi in drugimi prebivalci. Aktivno sodelujejo tudi z lokalnimi prebivalci, občinskimi službami in drugimi organizacijami ter pogosto posredujejo pri reševanju konfliktov med različnimi uporabniki javnega prostora.