Drsalnica pred nakupovalnim središčem: je to najbolj nevarna garaža v Ljubljani?

Vožnja po krožnem uvozu v garažno hišo med nakupovalnima centroma Supernova Ljubljana Rudnik in E.Leclerc je ob suhem vremenu nekaj vsakdanjega. Ko se betonska površina zmoči, pa lahko pnevmatike hitro izgubijo oprijem. Posebej izpostavljeni sta spiralni klančini, po katerih je urejen enosmerni uvoz oziroma izvoz iz garaže. Na zaviti in hkrati nagnjeni površini je oprijem še pomembnejši kot na ravnem delu garaže. Vozilo mora med vzpenjanjem ali spuščanjem ves čas zavijati, ob zaviranju in pospeševanju pa se možnost zdrsa na mokri oziroma zaledeneli podlagi dodatno poveča.

Več uporabnikov garaže smo vprašali, kakšne so njihove izkušnje. Marko, ki ima razmeroma nov avtomobil, se krožnima klančinama ob mokrem vremenu poskuša izogniti. »Kadar dežuje, raje parkiram v pritličju ali zunaj. Na krožnem delu imam občutek, da lahko avtomobil hitro zdrsne, zato se v višje etaže ne vozim, če ni nujno,« je povedal. Mateja klančino kljub neprijetnemu občutku uporablja. »Predvsem spuščanje mi ni prijetno, ko je površina mokra. V višje etaže se vseeno zapeljem, vendar vozim zelo počasi in previdno,« je dejala.

Več sogovornikov nam je povedalo tudi, da jim je vozilo na mokri površini že zdrsnilo, nekaterim pa se je med spuščanjem vključil sistem ABS. Gre za protiblokirni zavorni sistem, ki ob zaviranju preprečuje, da bi kolesa povsem zablokirala. Vključitev sistema ABS sama po sebi še ne dokazuje, da je vozna površina neustrezna, pomeni pa, da je sistem zaznal nevarnost blokiranja enega ali več koles oziroma zmanjšan oprijem.

Klančino smo v torkovem močnem deževju preizkusili tudi sami. Čeprav smo vozili previdno, so pnevmatike med vzpenjanjem izgubljale oprijem, zdrsavanje pa je bilo mogoče jasno občutiti. Neprijetno je bilo tudi zaviranje med spuščanjem po zaviti klančini, saj avtomobil ni dajal občutka zanesljivega stika s podlago.

Na strešno parkirišče je sicer mogoče zapeljati tudi po drugem dovozu in se tako primarni krožni klančini izogniti, toda alternativni dostop ne odpravlja vprašanja varnosti glavnega uvoza in izvoza, ki ju uporablja velik del obiskovalcev ter bi morala omogočati varno vožnjo tudi ob dežju.

Garažna hiša, ki so jo začeli graditi leta 2020, je bila dokončana leta 2021. Obiskovalcem obeh nakupovalnih središč ponuja približno 1800 parkirnih mest, promet pa je na glavni strani objekta speljan po dveh krožnih klančinah.

So drsnost klančin sploh kdaj izmerili?

V javno dostopnih virih ni mogoče najti potrjene nesreče, ki bi se zgodila neposredno na eni od krožnih klančin. Toda odsotnost javne objave še ne pomeni, da manjših zdrsov in trkov ni bilo. Nesreče, pri katerih nastane le materialna škoda, pogosto ostanejo v evidencah upravljalca, varnostne službe ali zavarovalnic.

Dnevnik je zato Supernovo in družbo Rudnidis, ki upravlja ljubljanski E.Leclerc, vprašal, ali sta seznanjeni z opozorili glede drsečega uvoza in izvoza ter koliko zdrsov, trkov in pritožb sta od odprtja garaže evidentirali. Prosili smo ju tudi za podatek, kdaj je bila nazadnje izvedena strokovna meritev drsnosti površine na obeh klančinah, kakšni so bili rezultati in ali vozna površina izpolnjuje predpisane varnostne standarde. Zanimalo nas je še, katere ukrepe izvajata ob dežju, snegu in poledici ter ali sta po januarski nesreči opravili celovit varnostni pregled garaže. Na njune odgovore še čakamo.

Dokler torej upravljalca ne pojasnita, ali sta drsnost klančin sploh izmerila, je presoja varnosti prepuščena voznikom. Nekateri se mokremu dovozu izogibajo, drugi po njem vozijo počasi in z neprijetnim občutkom. Toda pri glavnem dostopu do garaže s 1800 parkirnimi mesti varnost ne bi smela biti stvar občutka ali voznikovega poguma, temveč preverljivih meritev in pravočasnih ukrepov.