V Domžalah denimo ima drsališče posebno mesto, saj gre za trajno infrastrukturo, ki živi vse leto. Poleti služi kot športna ploščad za različne dejavnosti, pozimi pa se od decembra do konca februarja prelevi v priljubljeno drsališče. Takšna večnamenska raba prostoru daje dodatno vrednost in zagotavlja stalno prisotnost športnega in družabnega dogajanja. Kot so povedali na občini, letni strošek obratovanja znaša približno 53.000 evrov in vključuje vse, od priprave ledene ploskve do vzdrževanja, električne energije ter zagotavljanja reda in varnosti.

Drsališča so srce zimskega dogajanja

Mažoretki in prijateljici Ajda in Tinkara sta veseli, da imata možnost popoldanskega druženja na drsališču. Foto: Vesna Levičnik

Med tednom je drsališče skoraj povsem zapolnjeno s športnimi dnevi vrtcev in šol, kar potrjuje njegov pomen v lokalnem okolju. V soboto pozno popoldne pa so drsališče napolnile družine in na naše prijetno presenečenje tudi številni najstniki. »Na povabilo sošolca sem se pripeljal kar iz Ljubljane. Obljubil mi je dobro zabavo in seveda družbo svojih prijateljic. In ni pretiraval,« nam je zagotovil Miha ter dodal, da tovrstno sceno močno pogreša v prestolnici. Tudi prijateljici Ajda in Tinkara, obe sta mažoretki, sta priznali, da je drsališče točka, kjer se v decembrskem času mladi radi zbirajo. »Na ledu sva srečali še eno plesalko, sicer pa je med drsanjem prijetneje klepetati kot po telefonu,« sta povedali in dodali, da dva evra za vstopnico ni veliko. »In lahko drsaš ves dan,« sta še dodali in spomnili, da je tudi gostinska ponudba odlična. Predvsem za konec tedna, ko ob drsališču pečejo sveže vaflje.

Drsališča so srce zimskega dogajanja

Filip in Julija sta na škofljiško drsališče prišla z Lavrice. Foto: Vesna Levičnik

Drsališče kot središče dogajanja

V Mengšu so tudi letos v praznični čas stopili z jasnim ciljem – ustvariti prostor, kjer se krajani lahko srečujejo, povezujejo in skupaj preživljajo prosti čas. Po izredno pozitivnem odzivu v lanskem letu, ko je bilo drsališče postavljeno prvič, odločitev za ponovitev ni bila težka. »Drsališče se je namreč izkazalo kot pravo središče družabnega dogajanja, kjer so se stkale nove vezi in se je utrjeval občutek pripadnosti skupnosti,« so nam povedali na občini, pri tem pa dodali, da prav družabno življenje razumejo kot enega ključnih stebrov razvoja, zato vlaganje v drsališče ni zgolj strošek, temveč naložba v odnose med ljudmi. »Skupni strošek postavitve in obratovanja znaša približno 40.000 evrov, drsališče pa bo odprto do 10. januarja 2026.

40.000 € je bil strošek postavitve drsališča v Mengšu.

30.000 € je bil strošek postavitve drsališča na Škofljici.

Seveda je v prazničnem času največ pozornosti namenjeno prav najmlajšim. Učenci osnovne šole Mengeš in vrtca Mengeš lahko drsališče v dopoldanskem času uporabljajo po simbolični ceni, z vključeno izposojo drsalk, učnimi pripomočki in toplim okrepčilom. »Drsanje je sicer brezplačno za vse obiskovalce, plača se le izposoja drsalk, ki so na voljo v širokem razponu velikosti, kar omogoča obisk tudi večjim skupinam. Predvsem najmlajšim pa po koncu drsanja gredo v slast majhni krofki, pa seveda vroča čokolada in ocvrti krompirček,« pa sta nam med obiskom povedali Aiken in Tara ter dodali, da v večernih urah, ko po programu priredijo koncert, pridejo še mladi. »Po koncu predstave pa se ob drsališču ustavijo tudi oblikovalci iz bližnjega kulturnega centra.«

Drsališča so srce zimskega dogajanja

Tara in Aiken sta zadovoljni, da se ob mengeškem drsališču te dni veliko dogaja. Foto: Vesna Levičnik

Prvič drsajo tudi v Trzinu

Letos so ledeno ploskev prvič postavili v Trzinu. »Seveda je ideja po dodatnih možnostih rekreacije in druženj v zimskem času zorela že nekaj let. Pred dvema letoma so nas ustavile poplave in potrebne so naložbe,« je povedal trzinski župan Peter Ložar, ki je med našim obiskom na drsališče pospremil sina. Ker decembra možnosti za dejavnosti na prostem upadejo, je montažno drsališče zapolnilo praznino in hitro postalo osrednje zbirališče krajanov. »Projekt omogoča medgeneracijsko povezovanje, obenem pa služi kot prizorišče manjših prazničnih dogodkov. Najem drsališča in spremljajoči stroški bodo skupno znašali okoli 30.000 evrov, vstop pa je brezplačen za vse,« nam je potrdil Ložar.

Drsališča so srce zimskega dogajanja

Letos so se drsališča prvič razveselili v Trzinu. Foto: Vesna Levičnik

Že dopoldne pa smo preverili praznični utrip v občini Škofljica. »V sklopu projekta Praznična občina Škofljica že tretje leto zapored potekajo aktivnosti, ki temeljijo na sodelovanju lokalnih društev, skupnosti in posameznikov. Vse, kar se ustvari, se vrača v domače okolje,« so nam povedali na Občini Škofljica, ekipa prostovoljnih gasilcev Želimlje, ki se je pripravljala na popoldansko in večerno gnečo, pa nam je potrdila, da si društva del dobička tudi delijo. »Včeraj so člani športnega društva za otroke pekli palačinke, danes bomo mi poskrbeli za toplo pijačo ter pleskavice in čevapčiče. Sladko nam ne gre dobro izpod rok,« so nam povedali. Po dveh sezonah pravega ledu se je občina letos odločila za nakup umetnega drsališča, kar predstavlja trajnostno in dolgoročno rešitev. »Prvič letos drsava in malo sva razočarana, da ni pravega ledu. Plastična podlaga ni tako hitra, ampak sva se že navadila,« sta nam povedala Filip in Julija, ki ju je oče pripeljal z Lavrice. A sta v smehu hitro dodala: »Mogoče pa je prednost to, da naju ne zebe.«

Drsališča so srce zimskega dogajanja

Karina nam je na skoraj praznem drsališču v Gaberju (občina Dobrova - Polhov Gradec) pokazala, kako dobro zna že drsati. Foto: Vesna Levičnik

Na Dobrovi drsališče že 13. leto

V občini Dobrova - Polhov Gradec pa se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo, saj imajo v Gaberju drsališče letos že petnajsto leto. Pokrita ledena površina omogoča uporabo tudi v slabšem vremenu, dodatna oprema in možnost praznovanj pa drsališče spreminjata v pravi družabni prostor. Otroci do 10. leta drsajo brezplačno, šole in vrtci iz občine pa lahko drsališče v dopoldanskem času uporabljajo brez stroškov za športne dneve. »Vsako leto s šolo obiščemo drsališče, prav tako se po pouku, ko imam čas, tukaj dobim s prijatelji,« nam je zagotovila osemletna Karina, ki je imela skoraj prazno drsališče samo zase. »Predvsem popoldne in zvečer je tukaj več ljudi. Pridejo tudi starejši otroci,« nam je še povedala in dodala, da je led brez lukenj in da zanj dobro skrbijo.

Drsališča so srce zimskega dogajanja

Drsališče v Domžalah je tudi zbirališče mladih, ki vsaj za kratek čas pozabijo na mobilne telefone. Foto: Vesna Levičnik

In ne nazadnje so se za ponovno postavitev drsališča odločili tudi v Medvodah, lokacija pa se je uveljavila kot priljubljeno zbirališče, zlasti za družine in otroke, ki se vsako leto z veseljem vračajo na led. Kot so nam povedali na občini, skupni strošek letošnje sezone znaša 43.000 evrov in vključuje celotno infrastrukturo, vzdrževanje ter spremljajoče storitve. Drsališče bo odprto do konca januarja 2026, v dopoldanskem času pa ga brezplačno uporabljajo vrtci in šole, kar pomembno prispeva k spodbujanju gibanja med mladimi. Prav tako je drsanje za vse obiskovalce brezplačno, plača se le izposoja drsalk in učnih pripomočkov. In s tem tako Medvode kot vse druge občine, ki smo jih minuli konec tedna obiskali, jasno sporočajo, da želijo zimske radosti približati čim širšemu krogu ljudi in ustvariti odprt, dostopen prostor za druženje. 

Priporočamo