Poziv o pogrešanem otroku je na noge dvignil praktično vse razpoložljive sile v širši okolici. Med prvimi so na lokacijo prispeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Dvor z dvema voziloma in 13 operativci. Ob prihodu so tam že delovali policisti, a je zaradi kompleksnosti in obsega iskanja vodenje intervencije prevzel poveljnik lokalne gasilske zveze, ki je nemudoma vzpostavil operativni štab za usklajevanje vseh enot na terenu.
V reševalno mrežo so se hitro vključili gasilci prostovoljnih društev iz Polhovega Gradca, Zaloga, Butajnove - Planine, Črnega Vrha, Horjula in Šentjošta, poklicni gasilci Gasilske brigade Ljubljana, policisti in vodniki z osemnajstimi reševalnimi psi. Skupaj je na zahtevnem terenu z enim samim ciljem delovalo kar 119 ljudi: 86 prostovoljnih gasilcev, 18 vodnikov reševalnih psov, dva poklicna gasilca in 13 policistov.
Premišljena strategija in uporaba sodobne tehnologije
Organizacija tako obsežne akcije je zahtevala premišljeno strategijo. Ko so pri policiji sprva aktivirali helikopter, so v operativnem štabu po tehtnem premisleku sprejeli drugačno odločitev. Namesto potencialno hrupnega in motečega zračnega plovila so za pregled terena z višine uporabili sodobnejšo in tišjo tehnologijo – brezpilotnik s termovizijsko kamero, ki so ga prispevali gasilci iz Ljubljane.
Ta je omogočil natančen in diskreten pregled območja, medtem ko so terenske ekipe po natančnih navodilih štaba začele sistematično prečesavati gozdnate in težko prehodne površine. Vzpostavile so tudi obroč okoli širšega območja, da bi otroku preprečile nadaljnje oddaljevanje in tako zmanjšale iskalni radij.
Ključni preobrat: domiselna rešitev s pomočjo starša
Čeprav sta bili tehnologija in številnost ekip ključni za učinkovitost iskanja, je odločilen preobrat prinesel človeški dejavnik. Reševalci so se pogovorili z vzgojiteljicami in starši otroka, da bi bolje razumeli njegove navade in možne odzive v stresni situaciji. Iz pogovora so pridobili ključno informacijo: otrok se bo v stiski ali strahu najverjetneje odzval le na znani in varni glas svojih najbližjih. Ta podatek je v celoti spremenil pristop iskanja in vodil do nevsakdanje, a izjemno domiselne rešitve. Vodstvo intervencije se je odločilo, da poskusijo otroka priklicati na način, ki mu bo vlil občutek varnosti, namesto da bi ga še dodatno prestrašili s kriki in lučmi.
Odločili so se za potezo, ki se je, kot so zapisali pri PGD Dvor, izkazala za zadetek v polno. Enega od staršev so posedli v gasilski tovornjak, nato pa so njegov pomirjujoči glas, ki je klical otroka, začeli predvajati prek močnega zvočnika na vozilu. Tovornjak se je počasi premikal po robovih območja, znani glas pa je odmeval po gozdu.
Srečni konec in moč medsebojnega sodelovanja
Kmalu zatem so gasilci in policisti, razporejeni na terenu, zaslišali otrokov odziv in tako z veliko natančnostjo določili njegovo lokacijo. Po napeti uri in pol se je drama končala z olajšanjem in solzami sreče. Ekipa je otroka našla zdravega in nepoškodovanega ter ga predala v oskrbo reševalcem nujne medicinske pomoči, ki so ga na kraju dogodka pregledali.
Ta uspešna akcija je znova dokazala, da v najtežjih trenutkih ključni dejavnik predstavljata srčnost in medsebojno sodelovanje. »Ta zgodba pomeni dokaz, da tehnologija in številnost prinašata veliko, a prave rezultate zagotavljajo srčnost, prilagodljivost in medsebojno sodelovanje,« so poudarili pri PGD Dvor. Ko je 119 ljudi zadihalo kot eno, so reševalci dosegli cilj na najboljši možen način – z rešenim mladim življenjem.