Nova doživetja Turizma Ljubljana niso le del turistične ponudbe – temveč vizija, kako lahko mesto predstavi svojo identiteto skozi ljudi, ki ga ustvarjajo. »Želimo, da obiskovalci ne ostanejo le opazovalci, ampak postanejo del mesta – da razumejo, kako deluje njegova ustvarjalnost,« pojasnjujejo v Turizmu Ljubljana. »Ljubljana ima izjemno bogato mrežo oblikovalcev, rokodelcev, umetnikov in kreativnih skupnosti. Z novimi doživetji želimo to zgodbo povedati na način, ki obiskovalcem ponudi resnično izkušnjo mesta.« V sodelovanju s šestimi izbranimi ustvarjalkami in ustvarjalci so tako nastala doživetja, ki razkrivajo raznolikost ljubljanske kreativne scene: od šivanja oblačil iz zavrženih kosov blaga in izdelovanja nakita iz porcelana do oblikovanja kovinskih knjižnih kazalk, usnjenih zapestnic in – stripov.
Od zanke do zgodbe: Ljubljana kot mesto ustvarjalcev
Med najzanimivejšimi izkušnjami je pletilni studio Draž, kjer obiskovalci vstopijo v zakulisje dveh ateljejev priznanih oblikovalcev Urše in Tomaža Draža. V prvem si ogledajo, kako nastajajo vrhunske pletenine, ki jih Tomaž Draž oblikuje po principu ena zanka – en piksel, v drugem pa spoznajo, kako Urša Draž skupaj z ekipo snuje znamenite kolekcije. Obiskovalci si nato izberejo svojo kombinacijo niti in si naredijo edinstvene vezalke, spomin na dan, ko so se dotaknili ustvarjalnega bistva modne umetnosti.
V delavnici MoM pa obiskovalce sprejme Martina Obid Mlakar, oblikovalka nakita, ki jih vodi skozi proces izdelave knjižne kazalke iz odpadnih kovin. »Iz materialov, ki bi sicer končali na odpadu, skupaj ustvarimo pero – simbol pisanja, znanja in domišljije,« pojasni oblikovalka. Njene delavnice povezuje ideja ponovne uporabe in transformacije, saj vsak kos kovine postane nekaj dragocenega, osebnega, s svojo zgodbo. V ateljeju EvilEve oblikovalka Eva Breznikar odpira vrata sveta usnja in ročne izdelave, kjer obiskovalci pod njenim vodstvom oblikujejo unikatno zapestnico. »Najprej izberejo materiale, določijo barvno paleto, potem pa sledi prava mala delavnica – rezanje, lepljenje, barvanje, luknjanje in prešanje,« pravi Breznikarjeva. Udeleženci pri tem uporabljajo več kot 40 različnih kosov materiala in orodja, njihovi izdelki pa so – tako kot ustvarjalka sama – izraz individualnosti in poguma.
V Anselmi, delavnici, posvečeni trajnostni modi, obiskovalci pod vodstvom mentorice ustvarijo majico iz zavrženega tekstila – bodisi iz ostankov iz šiviljskih ateljejev ali pozabljenega blaga ljubljanskih babic. Po kombiniranju barv, vzorcev in tkanin si izbrano blago tudi sami zašijejo. »To ni le ustvarjalna delavnica,« pravijo v Anselmi, »temveč sporočilo proti hitri modi in za odgovorno, zavestno potrošnjo.« V studiu Juha se svet nežnosti in natančnosti sreča v rokah Bojane Ristevski Mlaker in Mihe Perneta, ki obiskovalcem pomagata oblikovati nakit iz porcelana. Udeleženci najprej oblikujejo izdelke iz tanke porcelanaste plošče, nato jih okrasijo z različnimi teksturami in barvami. »Porcelan ima spomin,« pojasni Ristevski-Mlakerjeva in v predstavitvenem programu doda, da vsaka sled, vsak odtis ostane v njem, zato je to čudovit material za ustvarjanje osebnih spominov.
Strip kot ogledalo kulture
Med najbolj poglobljenimi doživetji je obisk striparne Stripolis, kjer obiskovalce sprejme stripar, ilustrator Izar Lunaček. V svojem ateljeju, ki je hkrati tudi razstavni prostor, se prepletajo vonj po črnilu, risbe v nastajanju in pogovori o stripovski kulturi. »Na začetku se vedno pogovarjamo – o tem, kaj ljudje berejo, kakšne stripe poznajo, kako jih doživljajo v svoji državi,« pove Lunaček. »Potem jim pokažem, kako nastaja strip – od ideje in skice do črte in barve. Na koncu pa jim narišem motiv, ki ga navdihne pogovor z njimi. To je osebna izmenjava, skoraj kot risana razglednica, ki odraža srečanje med menoj in obiskovalci.« Njegove delavnice niso klasičen ogled ateljeja, temveč pogovor o kulturi, umetnosti in ustvarjalnosti. »Velikokrat se zgodi, da ljudje pridejo brez posebnih pričakovanj, potem pa se razvije debata o tem, kaj strip sploh pomeni,« pripoveduje med obiskom in doda, da je strip zanj eden od najbolj neposrednih umetniških jezikov – povezuje risbo, zgodbo in misel, hkrati pa nosi ogromen potencial za izražanje sodobnih družbenih tem.
Lunaček obiskovalcem pokaže tudi, kako se strip razvija v Sloveniji: »Ko sem začel objavljati, so bili stripi še v časopisih, tudi v Dnevniku. Takrat smo imeli celo majhno sceno, ki je živela od tega. Danes pa se strip vrača skozi knjige, festivale, kot je Tinta, in delavnice, kot je ta.« Njegov cilj je, da obiskovalci ne le spoznajo umetnost stripa, temveč tudi začutijo duha skupnosti ustvarjalcev, ki mesto oživljajo s svojimi zgodbami. »Ljubljana ima majhno, a izredno predano stripovsko sceno. Ko tujci pridejo sem, jih vedno preseneti, koliko znanja, energije in idej se skriva v teh malih ateljejih,« je razložil Lunaček.
