Uresničila se je napoved, da se bodo morali študenti in študentke, ki so bivali v Domu učencev Srednje šole tehniških strok (SŠTS) Šiška, izseliti. Naposled so si vsi našli zasilno bivališče bodisi pri prijateljih ali svojcih, kjer naj bi ostali do preklica odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Začasno bivališče si je našel tudi Filip Pfeifer, ki še dan pred tem ni vedel, kam bo šel. »Nekaj časa bom lahko ostal pri kolegici,« je pred vhodom v dom dejal s škatlo osebnih stvari v rokah in nahrbtnikom na ramah ter malo pred 12. uro, ko je bil rok za izselitev, odšel.

Brez dela in sobe ter s stroški

Njegov kolega, ki ni hotel biti imenovan, se je odpravil k staršem v Prlekijo. »Eden od razlogov, zakaj sem zadnja dva tedna ostal v Ljubljani, je, da so moji starši že starejši in me je skrbelo za njihovo zdravje, saj mogoče prenašam virus, čeprav ne kažem znakov okužbe. Glede na to, da so v nekaterih domovih po Ljubljani še vedno študenti v samoizolaciji, pa se mi zdi nepošteno, da smo se morali izseliti,« pravi. Ne zdi se mu prav, da je dobil 24-urni rok za izselitev, sploh v času, ko je prehajanje med občinami prepovedano. Poleg tega meni, da bo zaradi selitve njegovo zdravje in zdravje njegovih staršev bolj ogroženo, kot če bi mu našli drugo bivališče v Ljubljani.

V Ljubljani je delal prek študentskega servisa, nato pa zaradi epidemije moral prekiniti delo. Iskal je drugo službo, kajti sam si plačuje račune za sobo v dijaškem domu, izredni študij, ki ga bo moral plačati kljub koronavirusu, hrano in druge stroške. Njegovi starši prejemajo minimalno plačo, eden od staršev je zaradi epidemije na čakanju na domu. Ker se je moral izseliti, ne bo mogel iskati službe v Ljubljani, niti nima veliko upanja, da bi jo našel v Prlekiji, zato bo primoran živeti na plečih staršev. Glede na protivirusni zakon si lahko obeta 150 evrov nadomestila od države, kar mu bo pokrilo četrtino siceršnjega mesečnega dohodka.

Pripravljena ustavna presoja

Doktorica prava in docentka na Fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj meni, da so bili Filip Pfeifer, njegov kolega in drugi iz študentskih domov izseljeni nezakonito. V pravnem mnenju, ki ga je prejelo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je razložila, da je sporni odlok v delu, ki se nanaša na bivanje v študentskih domovih, nezakonit, saj »posega v več ustavno zagotovljenih pravic stanovalcev, ti posegi pa nimajo podlage v zakonu o nalezljivih boleznih«. Pravi, da odlok med drugim posega v človekovo pravico do zasebnosti. In da je nezakonit iz dveh razlogov: ne posega namreč le v pravico zbiranja, ampak tudi pravico bivanja, in zaradi posega v zasebno sfero, medtem ko zakon omogoča zgolj omejitev zbiranja na javnih mestih.

Barbara Rajgelj opozarja, da pravica do spoštovanja doma ni vezana na lastninsko pravico nepremičnine, in navaja ustavno sodišče, da se morajo pri varovanju te pravice upoštevati družbene in čustvene vezi posameznika do prostora, ki ga šteje za svoj dom. Mnogo študentov, ki so morali včeraj ali pred dvema tednoma zapustiti študentske domove, je tam živelo dlje časa in marsikomu je verjetno študentska soba predstavljala dom.

»Odlok vlade ne more brez podlage v zakonu omejevati človekovih pravic,« opozarja Barbara Rajgelj. Poleg tega, dodaja, odlok lahko poseže v rabo skupnih prostorov v študentskih domovih (jedilnice, hodnika...), ne pa tudi v študentske sobe, kajti te so prostor zasebnosti in domovanja. Na ministrstvu so odgovorili, da po njihovih podatkih »ni sprožena ustavna presoja, kar pomeni, da odlok neizpodbitno velja«. Po naših podatkih ustavna presoja res še ni vložena, a je že pripravljena.

Priporočamo