Zgodba okoli morebitne prodaje hostla Celica je iz dneva v dan bolj vroča. Medtem ko ustvarjalci iz KUD Sestava ostro nasprotujejo načrtom občine, se je z javnim pismom javil župan Zoran Janković, ki je zapisal več očitkov predvsem na račun vodje kulturnega programa v Celici Janka Rožiča in direktorja hostla Tomaža Juvana. Ta se je na nekatere županove navedbe že odzval, medtem ko bo Rožič to storil jutri, ko znova pripravljajo novinarsko konferenco. Odzvali so se tudi uporabniki Avtonomne kulturne cone (AKC) Metelkova mesto, ki se s Celico zaradi njene profitne naravnanosti sicer ne morejo poistovetiti, a nasprotujejo občini, ki ji sporočajo: »Kapital in Mestna občina Ljubljana, roke stran od Metelkove.«
Janković in Juvan govorita različni zgodbi
Janković meni, da je do sedanjega stanja prišlo zaradi izrazitega dvoma o dobronamernosti najemnika Celice Tomaža Juvana oziroma njegovega podjetja TJs. Županovi očitki segajo v čas, ko občina še ni bila stoodstotni lastnik Celice, ampak je bila solastnica s Študentsko organizacijo Univerze (ŠOU) v Ljubljani (ta je bila 25-odstotna lastnica stavbe). Janković je zapisal, da je takrat Juvan brez vednosti študentske organizacije večkrat ponudil, da odkupi delež mestne občine, kar pa Juvan zanika. »Takrat sem bil na sestanku na občini, da sem jih seznanil s svojim videnjem možnosti za izhod iz situacije, v kateri smo se znašli zaradi prepirov med občino in ŠOU v Ljubljani in katere talec smo bili. Enim in drugim sem predstavil štiri scenarije. Eden od teh je bil odkup hostla, a sem zapisal, da me to ne zanima. Ni res, da ŠOU v Ljubljani s tem ni bil seznanjen. Res je le, da sem bil na sestanku na občini sam, vendar se nisem zanimal za nakup,« je dejal Juvan.
Janković je problematiziral tudi, da je Juvanovo podjetje lastnik blagovne znamke Celica. Spraševal se je, ali mora občina to ime najprej odkupiti, če ga želi uporabljati. Juvan odgovarja, da je zasebni zavod ŠOUhostel, ki ga je pozneje Juvan tudi po mnenju nekaterih poznavalcev trga kupil po zelo nizki ceni (290.000 evrov), postal lastnik blagovne znamke Celica še v obdobju, ko je bil sam le upravljalec (direktor) hostla in da sta bila o razlogih obveščena tako občina kot ŠOU v Ljubljani. Juvan pravi, da je bil namen, da ne bi kakšen drug hostel v Ljubljani uporabil istega imena.
Janković je izpostavil okoliščine ob prodaji ŠOUhostla – da so ga kar po korespondenčni seji sveta zavoda prodali takratnemu direktorju zavoda Juvanu. Medtem ko župan pravi, da sta občinska predstavnika v svetu zavoda glasovala proti prodaji, se sprašuje, zakaj je za prodajo zasebniku glasoval Janko Rožič. O tem, kako in zakaj je kdo takrat glasoval, bo govor tudi na današnji novinarski konferenci.
Bojijo se prevzema celotne Metelkove
Na dogajanje okoli Celice so se odzvali uporabniki Avtonomne kulturne cone Metelkova mesto, ki Celici očitajo, da je profitni obrat in agent gentrifikacije, ter terjajo prostore Celice nazaj v skupnostno upravljanje. »Nič skupnega nimamo z bitko med obstoječim upravljalcem in morebitnim bodočim. Kar zadeva nas, občina z velikim zamahom odpira vrata uničenju avtonomnega centra, saj se investitorski apetiti zagotovo ne bodo končali pri eni zgradbi in eni parceli,« so zapisali pri AKC Metelkova.
Dodajajo, da je Ljubljana v drugi fazi gentrifikacije, ki da poteka v soseski Tabor, in da je ta proces zajel avtonomni coni Metelkova in Rog. »Poskus razbijanja in odprodaje območja Metelkove je zgolj simptom širšega problema načrtnega preurejanja mestnega središča po okusu turističnega in nepremičninskega kapitala,« so zapisali. Oblasti očitajo, da po eni strani Metelkovo vidi kot blagovno znamko, a da se po drugi strani država nikoli ni zares odpovedala »pritisku v obliki inšpekcij in policijskih napadov«.
