Direkcija za infrastrukturo bo predvidoma letos financirala pasivno protihrupno zaščito na 47 stavbah, ki so kritično preobremenjene s hrupom železniških postaj Zalog in Polje. Gre za menjavo vrat in oken na fasadah, ki so usmerjene proti železnici. Na javno naročilo za zamenjavo tega stavbnega pohištva je direkcija za infrastrukturo v avgustu dobila le eno ponudbo, in sicer gre za ponudbo družbe AJM okna, vrata in senčila. Na direkciji so dejali, da ponudbo še pregledujejo.
Če bo direkcija sklenila pogodbo z edinim ponudnikom, bo moral ta v desetih dneh po podpisu pogodbe začeti dela in jih končati v petih mesecih. Stanovalci Zaloga in Polja na problematiko hrupa z obeh železniških postaj opozarjajo že dalj časa.
Ne smejo računati na povračilo dela stroškov
Članica neformalne civilne iniciative proti čezmernemu hrupu z železnice Apolonija Bobnar je povedala, da se jih lotevata »obup in apatija, ker gre vse tako zelo počasi«. »Državni uradniki so sicer z nami prijazni, ampak vse se premika tako zelo počasi, kot da rešujemo lepotni problem, ki nikomur ne bi povzročal težav,« je povedala Bobnarjeva in opozorila, da je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak na letošnji majski okrogli mizi o hrupu in železnicah pokazala, da problematika hrupa ni nepomembna tema, temveč da gre za »sistematično dolgotrajno najedanje zdravja krajanov«.
Nekateri krajani tega dela Ljubljane na ukrepanje direkcije za infrastrukturo niso mogli več čakati, zato so si okna v vmesnem času zamenjali na lastne stroške. Koliko je bilo takšnih objektov, na direkciji niso povedali. Tisti upravičenci do zamenjave oken in vrat, ki so ustrezno zvočno izolirano stavbno pohištvo financirali sami, pa očitno ne morejo računati, da jim bo direkcija povrnila vsaj del stroškov, ki so jih imeli z zamenjavo. »Metodologije, kakšna 'odškodnina' pripada lastnikom takšnih objektov, ki so si sami zamenjali okna, v Sloveniji v tem trenutku ni,« so bili glede tega vprašanja kratki na direkciji.
Protihrupna ograja na dobrih štirih kilometrih
K zmanjšanju hrupa z železnice naj bi pripomogla še postavitev protihrupnih ograj. In sicer je predvidena postavitev dobrih 4,3 kilometra ograj na območju Zaloga in Polja. Ograje bodo večinoma visoke tri metre, v Zalogu na južni strani ranžirne postaje v bližini stanovanjskih objektov pa bo ograja visoka štiri metre, je razvidno iz študije izvedljivosti sanacijskih ukrepov čezmernega hrupa za omenjeni območji.
Vodja sektorja za železnice na direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič je na majski okrogli mizi zagotovil, da imajo letos za protihrupne ukrepe zagotovljenih pet milijonov evrov. Vendar je vprašanje, ali se bo gradnja omenjenih protihrupnih ograj začela še letos, saj se direkcija ukvarja šele z odkupi potrebnih zemljišč za gradnjo. »Opravljeni so bili ogledi nepremičnin na terenu, sledila bo priprava ustreznih dokumentov,« so povedali na direkciji.
Direkcija se je zapletla z javnim naročilom
Krajani, ki opozarjajo na problematiko hrupa z železniških postaj, so na majski okrogli mizi opozorili na še eno težavo, in sicer cviljenje drče na ranžirni postaji v Zalogu. Po besedah Bobnarjeve to cviljenje ob pravem vetru slišijo v celotnem Novem Polju, Polju, Vevčah, Kašlju, Zalogu in tudi na Fužinah. Tega cviljenja naj niti protihrupne ograje ne bi omilile. Na direkciji so pojasnili, da bodo to rešili z zamenjavo krmilne avtomatike drčne ranžirne naprave na železniški postaji v Zalogu. A kdaj bo ta zamenjana, je v tem trenutku precej negotovo. Na direkciji so sicer povedali, da je odprto javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije in zamenjavo krmilne avtomatike drčne ranžirne postaje.
Niso pa na direkciji za infrastrukturo povedali, da se je omenjeno javno naročilo zapletlo z revizijskimi zahtevki. Za ta posel sta se potegovala dva ponudnika. Kot najugodnejšega je direkcija izbrala družbo Iskratel. Konzorcij Iskre in družbe M. Y. inženiring se je uspešno pritožil, državna revizijska komisija pa je razveljavila odločitev o oddaji posla Iskratelu. Zato je direkcija 3. aprila letos izdala sklep, s katerim je posel zaupala konzorciju Iskre in M. Y. inženiring. A nato si je že 24. aprila premislila in zavrnila obe ponudbi, javno naročilo pa zaključila brez izbora izvajalca.
Denarja za zamenjavo trenutno ni?
To potezo so na direkciji utemeljili s pojasnilom, da je po oddaji posla Iskri in M. Y. inženiringu državni zbor na svoji »60. redni seji sprejel zakone z javnofinančnimi posledicami«, zaradi katerih naj bi direkcija morala prilagoditi obseg projektov, ki jih bo uresničila. Še več, iz sklepa revizijske komisije je razvidno, da je direkcija razložila, da trenutno nima denarja za izvedbo tega projekta, saj potem ne bi imela dovolj sredstev za uresničitev drugih projektov.
Iskra in M. Y. inženiring sta se pritožila tudi zoper to odločitev, saj sumita, da je direkcija želela oddati »naročilo favoriziranemu ponudniku«, ko pa to ni bilo mogoče zaradi njune uspešne pritožbe na revizijski komisiji, je zavrnila vse ponudbe, je razvidno iz sklepa revizijske komisije. Ta je še enkrat ugodila Iskri in M. Y. inženiringu, razveljavila odločitev o neoddaji javnega naročila in direkciji naložila, naj bolje pojasni odločitev o neoddaji naročila in ta sklep objavi na portalu javnih naročil.
