Zgodba z avtodeponijo ob Cesti dveh cesarjev (najbližja stavba ima hišno številko 88), kjer je v zadnjem mesecu zagorelo že dvakrat, se vleče skoraj 20 let. V Dnevniku smo namreč že leta 2002 poročali o ukrepih okoljskega inšpektorata, na podlagi katerih je takratni lastnik podjetja Avtodeponija Fridrik Jašari – v poslovnem registru je sicer najti podatek, da sta bila v tem času lastnika Rifat Jašari in Franc Fridrih – začel odstranjevati nepravilno odložene izrabljene avtomobile, ki jih je tam zbiral več let. A se je nedovoljeno zbiranje odpadkov na tej lokaciji očitno nato nadaljevalo še zelo dolgo.
Občina lastnica tretjine deponije
Na okoljskem inšpektoratu so po prvem požaru konec avgusta letos sporočili, da so leta 2016 na lokaciji, ki je »ograjena in zaklenjena«, ugotovili, da se »na neutrjenem zemljišču zbira, odlaga in obdeluje različne vrste odpadkov. Ocenjeno je bilo, da gre za približno 100.000 kubičnih metrov odpadkov, predvsem različnih odpadnih delov avtomobilov, odpadnega gradbenega materiala, lesa in izolacijskega materiala, ki so delno ločeni in odloženi v kupe. Ugotovljeno je bilo, da zavezanec, ki sam ali s pomočjo neznanih oseb zbira, odlaga in obdeluje različne vrste odpadkov za obdelavo odpadkov, nima okoljevarstvenega dovoljenja in ni vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, prav tako ni lastnik zemljišča in za njegovo uporabo nima soglasja lastnikov zemljišč.«
Območje avtodeponije je lastniško v grobem razdeljeno na tri približno enake dele. Lastnica tretjine zemljišča je skupina več fizičnih oseb, tretjina zemljišča je v lasti družbe Varnostni sistemi, tretjina pa je v lasti Mestne občine Ljubljana. Direktor družbe Varnostni sistemi Valentin Sitar nam je po avgustovskem požaru povedal, da ta deponija uradno ne deluje že več let in da so pogodbo s podjetjem Avtodeponija razdrli leta 2012, potem pa si več let prizadevali, da bi ta nakopičeni odpadni material odstranila. »Izvedli smo vse ukrepe, obvestili inšpekcijske službe in kriminaliste, tožili smo pravno osebo in njenega lastnika, ampak do sedaj nismo ničesar dosegli,« je bil razočaran Sitar. Njihova prizadevanja so bila namreč jalova, ker je šlo podjetje Avtodeponija v likvidacijo.
Na ljubljanski občini so nam pojasnili, da so zaradi odloženih odpadkov na občinski parceli že avgusta 2011 vložili tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice, in postregli tudi s konkretnim imenom tožene stranke, to je Rino Jashari. »S tožbo smo zahtevali odstranitev vseh predmetov, ki predstavljajo razširjeno deponijo, ta je namreč tudi na parcelah, ki niso last občine. 20. 11. 2013 je bila sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere se je tožena stranka zavezala do 1. 8. 2014 izročiti parcelo, prosto vseh stvari in oseb, mestni občini. Ker tožena stranka obveznosti iz sodne poravnave ni izpolnila prostovoljno, je okrajno sodišče 4. 10. 2016 na predlog mestne občine izdalo sklep o izvršbi. Zaradi obsežnosti zadeve izvršilni postopek še ni zaključen,« so razložili.
Če bi ministrstvo dalo denar, bi odpadke odpeljali
Na pojasnila občine, kako je mogoče, da se izvršilni postopek vleče že štiri leta, še čakamo. Izvršilni postopek poteka tudi na inšpektoratu za okolje in prostor, kjer so razložili, da so za »prisilitev izvršitve odločbe« zavezancu izdali tri sklepe o denarni kazni, vsakič po 10.000 evrov. »Inšpektorat je uvedel tudi prekrškovne postopke, v katerih mu je naložil dve globi po 550 evrov. Zavezanec denarnih kazni ni poravnal, zato so vse terjatve v izterjavi na Fursu. V letošnjem letu je inšpektorat zaprosil ministrstvo za okolje in prostor za sredstva za izvedbo izvršbe po drugi osebi,« so pojasnili. Če bi torej okoljsko ministrstvo sredstva za izvedbo izvršbe odobrilo, bi lahko nakopičene odpadke odpeljali, a se, kot je razumeti, to (še) ni zgodilo. Na pojasnila ministrstva, ali bodo sredstva odobrili, potem ko je na deponiji v kratkem času izbruhnil že drugi večji požar, še čakamo.
Z Rinom Jasharijem, ki ga na ljubljanski občini omenjajo kot odgovornega za deponijo, nam ni uspelo priti v stik. V javnih evidencah smo našli podatek, da je še vedno zastopnik Inštituta za predelavo in reciklažo, a telefonska številka, navedena v registru, ne obstaja več. Nenavadno je, da ta inštitut sploh še obstaja, saj od ustanovitve leta 2005 ni imel niti evra prihodka, bančni račun pa so zaprli že leta 2007. Ta inštitut ima sedež na Cesti dveh cesarjev 309, v stavbi, ki stoji na nekdanjem zemljišču Electe, ki je sedaj v lasti avstrijske Hete, slabe banke propadlega Hypo Alpe Adria. Zadnje prebivališče Jasharija, ki smo ga našli v evidencah, je na Podvozni poti nedaleč od Dolgega mostu, vendar tudi na tem naslovu o njem ni sledu, saj je tamkajšnjo hišo država sredi lanskega leta prenesla na državno družbo DSU.
