Ko je Fidel Castro dokončno prevzel oblast na Kubi, je postal Ernesto Rafael Che Guevara de la Serna odgovoren za organizacijo gospodarstva in kmetijstva. Ker je kubansko gospodarstvo vsak dan bolj občutilo ameriški pritisk oziroma gospodarsko blokado otoka, je Kuba že v letu, ko je izvedla revolucijo, pošiljala delegacije v države, s katerimi je želela razširiti gospodarske stike, da bi se lahko uspešno uprla ameriškemu pritisku in da bi lahko kupila orožje.
Neznani argentinski Kubanec postane ikona
Te delegacije je v glavnem vodil Ernesto Guevara, ki pa takrat še ni bil tako popularen, kot je postal osem let kasneje, ko je svet obkrožila znamenita fotografija, ki še vedno ostaja nekakšen svetovni simbol uporništva in navdušenja nad revolucijo, legenda in ikona. Fotografijo je posnel Alberto Diaz Gutierrez, bolj znan kot Alberto Korda, in je bila posneta mnogo prej, preden jo je v roke dobil italijanski založnik Giangiacomo Feltrinelli, ki je bil znan med drugim tudi po tem, da je iz Sovjetske zveze pretihotapil rokopis knjige Doktor Živago.
V senci obiska etiopskega cesarja
Pa vsaj še en vzrok je bil, da so slovenski časopisi 20. avgusta daljnega leta 1959 namenili dokaj malo prostora obisku kubanske delegacije. Prav takrat je bil namreč na obisku v Sloveniji etiopski cesar Haile Selassie in bil na prvih straneh vseh časopisov. Iz zapisa novičke 20. avgusta 1959 v Ljubljanskem dnevniku tako marsikdo ne bi mogel razbrati niti tega, kako pomembna osebnost kubanske revolucije je na obisku v Sloveniji, saj je pisalo le, da »kubansko misijo vodi dr. Ernesto Serna«. Kdo neki je ta dr. Ernesto Serna?
Kubanska gospodarska delegacija je v Slovenijo prispela po pogovorih s Titom na Brionih; 19. avgusta najprej v Postojno, kjer jo je sprejel član izvršnega sveta Slovenije oziroma član takratne slovenske vlade Viktor Kotnik, metalurg, ki je bil pred vojno obratni in razvojni inženir v jeseniški železarni, po vojni pa najprej direktor črne metalurgije Jugoslavije, v času obiska kubanske delegacije pa sekretar oziroma minister za industrijo in obrt Slovenije. Skupaj so si ogledali Postojnsko jamo, o čemer priča le kratka novička časopisih, saj je bila osrednja pozornost tistega dne, to je 19. avgusta 1959, namenjena obisku Tita in Haileja Selassia v Kopru.
Povsod s cigaro
Dan kasneje je kubanska delegacija s Chejem Guevaro pripotovala v Ljubljano, kjer ga je sprejel podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan, v Trstu rojeni diplomat, vendar sprejem očitno ni bil prav dolg, najbrž ravno zaradi evforije ob obisku Haileja Selasija. V mestnih arhivih ni sicer ničesar zabeleženega o tem obisku, njihov že upokojeni sodelavec pa se spominja predvsem tega, da je Che Guevara, kjerkoli se je že pojavil, vedno kadil. Takrat kajenja sicer niso preganjali kot danes, vendar so vsi kadili cigarete, Che pa je imel vedno v roki ali v ustih veliko, zelo opazno cigaro: na pogovorih, med obiskom muzeja, na obisku Litostroja, med kosilom…
Che Guevara z delegacijo je po sprejemu s slovenskim gostiteljem Viktorjem Kotnikom obiskal tovarno Litostroj, tovarno, v katero so peljali domala vse državnike, ki so obiskali Slovenijo. Vladimir Bertoncelj je bil zaposlen v tovarni, ki se je takrat imenovala Titovi zavodi Litostroj, že od konca 40. let. Pravi, da so se velikokrat po proizvodnih halah sprehodili znani državniki in voditelji, zaposlene pa da so vedno na to opozorili nekaj dni prej in poskrbeli, da se ja ne bi zgodilo kaj nepredvidenega. Prej pa so pometli in pospravili vse na poti, po kateri so se skozi proizvodne hale sprehodili pomembni obiski.
Problem je bil le z wc-ji. Opozarjali so, da bo nerodno, če bi moral kateri od pomembnežev tja, kamor gre še cesar peš, saj so bili v proizvodnji le tako imenovani čučavci. Na srečo se to ni zgodilo, ko je bila na obisku kubanska delegacija, je bilo pa nerodno nekaj let kasneje. »Že dan po obisku oziroma po tej nerodnosti so prišli mojstri in sezidali takšne wc-je, kot so jih imeli v poslopju, kjer so bile pisarne,« je povedal Vladimir Bertoncelj.
Po obisku Litostroja so zelo na hitro, pravzaprav nemarno hitro obiskali Muzej novejše zgodovine in se veliko bolj posvetili kosilu. To je bilo točno ob 13. uri v hotelu Bellevue, čudovitem poslopju, ki ga je posestnik Alojzij Zajec leta 1909 sezidal na Šišenskem hribu, danes pa žalostno razpada. Takoj po kosilu so se člani delegacije odpeljali v Maribor, kjer so si na hitro ogledali še tovarno Hidromontaža, in se odpeljali v Zagreb, od koder so naslednjega dne z letalom poleteli v Kairo. vav
