Petnajstega novembra bodo Ljubljančani glasovali trikrat. Najprej za župana, potem glas za listo za svetnika v mestnem svetu in nato še tretji glas, pri katerem se bodo odločali glede predstavnika v svetu četrtne skupnosti. Četrtne svetnike tradicionalno nominirajo liste in stranke skupaj s kandidati za mestni svet in župana. A na teh volitvah je vloga četrtnih skupnosti in vprašanje večjega sodelovanja občanov tudi v obliki participativnega proračuna pri upravljanju mesta v kampanji izrazito poudarjena. Večina županskih kandidatov napoveduje več sredstev za četrtne skupnosti ter povečane pristojnosti in večjo vlogo pri upravljanju mesta. Prvič pa smo v Ljubljani opazili politične pobude, ki kandidirajo izključno za svete četrtnih skupnosti.
»Takšna aktivacija odraža tudi občutek prebivalcev, da njihov glas pri odločanju na mestni ravni ni dovolj slišan. Ključno vprašanje zato ni, ali četrtne skupnosti potrebujemo, temveč kako zagotoviti, da bodo iz predvsem posvetovalnih teles prerasle v dejanske in upoštevane akterje lokalne demokracije, kar še posebej velja za večja mesta, kot je Ljubljana,« je ocenila Simona Kukovič s Fakultete za uporabne družbene študije.
Kukovičeva je še dodala, da so skupnosti element uresničevanja predstavniške demokracije. Imajo tudi posredniško vlogo med potrebami občanov in občino, ki do četrtnih centrov lažje pristopijo kot do Rotovža.
17 ljubljanskih četrti
Območje Ljubljane je razdeljeno na kar 17 četrtnih skupnosti. Nastale so leta 2001, Ljubljančani pa so takšno razdelitev potrdili na občinskem referendumu, saj je spreminjanje lokalne samouprave edino upravno področje, kjer je obvezna neposredna demokracija.
Ljubljanske četrti so zelo raznolike tako po površini kot številu prebivalcev. A vse imajo 15 svetnikov. Enako število svetnikov tako zastopa občane ČS Šiška, v kateri živi okoli 36.000 ljudi, kot občane sicer geografsko največje četrtne skupnosti Sostro, na območju katere pa živi samo 8000 ljudi. Sveti so bili v tem mandatu v grobem odslikava političnih razmerij v mestnem svetu. Šestnajst predsednikov svetov je trenutno z Liste Zorana Jankovića. Edini predsednik ČS Rožna dolina je bil na začetku mandata Primož Novak iz stranke Gibanje Svoboda, ki je prestopil k Demokratom.
Golaž in druženje
Četrtne skupnosti so raznolike po načinu aktivnosti in njihovi številnosti. Nekatere izdajajo četrtna glasila, denimo ČS Bežigrad. Druge bolj stavijo na številne dogodke, kot je denimo ČS Moste - Polje. Tudi zaradi dogodkov številni občani delovanje ČS povezujejo z golažem, ki se stereotipno deli na različnih dogodkih. Nekatere imajo tudi četrtni praznik. ČS Center praznuje dan četrti 13. oktobra v spomin na 24 talcev, ki so bili leta 1942 ustreljeni na dvorišču poljanske gimnazije, v zdaj njim posvečeni Ulici talcev.
Od leta 2007 imajo četrtni sveti tudi bolj formalne pristojnosti. Mestni svet jih je takrat pooblastil, da vsako leto oblikujejo načrt manjših del, ki se nanašajo na ureditev in vzdrževanje objektov javne komunalne infrastrukture, njihova izvedba pa poteka prek pristojnih organov mestne uprave. Za mala dela mora četrt nameniti 20 odstotkov sredstev, ki so dodeljena za izvajanje nalog v posameznem proračunskem letu. »Pri določanju prednostnih del se posamezna četrtna skupnost predhodno posvetuje s prebivalci, pri čemer nabor nalog temelji predvsem na njihovih predlogih in izraženih potrebah,« so pojasnili na občini.
Predlagane naloge nato svet posreduje v preverjanje pristojnemu oddelku mestne uprave in presodi z vidika razpoložljivih sredstev, smotrnosti in dejanske možnosti njihove izvedbe. Od leta 2008 do 2026 je bilo na pobudo ČS izvedenih 1012 malih del v skupni vrednosti nekaj čez 2,3 milijona evrov.
Takšna vsota v skoraj 20 letih se ne zdi velika. Iz mariborske občine so nam sporočili, da za participativni proračun namenijo pol milijona evrov na leto. Kot smo že poročali, ljubljanska občina nima klasičnega participativnega proračuna, razen prej omenjenih malih del, ampak stavi na servis pobud meščanov ter odzivnost župana in mestne občine za pobude občanov.
Kukovičeva je ocenila, da imajo v Ljubljani četrtne skupnosti bolj svetovalno vlogo, ključne odločitve pa so na mestnem svetu in pri županu. »Obstoj četrtnih skupnosti sam po sebi namreč še zdaleč ne zagotavlja učinkovite participacije prebivalcev. Zato menim, da bi bilo smiselno njihovo vlogo okrepiti, zlasti z vidika močnejše inkluzivnosti pri odprtih vprašanjih in iskanju njihovih rešitev,« je komentirala profesorica in dodala, da pri tem ne gre nujno za prenos obsežnih pristojnosti, »temveč predvsem za jasnejše mehanizme vključevanja v odločevalske procese, večjo odzivnost mestnih organov na njihove pobude in ustrezne finančne pogoje za delovanje. Seveda pa je treba ohraniti ravnovesje med interesi posameznih četrti in celovitim razvojem mesta, kar pa je seveda naloga mestnega sveta in župana.«
Civilne iniciative organizirano v četrtne svete
Pobudnik referenduma in kandidat za svet ČS Golovec Klemen Fajs je v imenu iniciativ sporočil, da so se odločili za ta korak, ker niso bili zadovoljni z delovanjem četrtnih svetov v minulem letu. »Med kampanjo proti širitvi plačljivega parkiranja smo bili v stiku z nekaterimi četrtnimi skupnostmi, spremljali pa smo jih tudi kot posamezniki in člani lokalnih iniciativ. Problem je povsod podoben. Sveti ČS so v večini primerov podložni politični garnituri na čelu občine in namesto advokature v interesu prebivalcev pogosto zgolj zagovarjajo občinske odločitve. To želimo spremeniti,« je sporočil. Pri tem je dodal, da so se povezali in želijo delovati neodvisno od strank. Nekateri županski kandidati posredno ali neposredno nagovarjajo civilne iniciative ali ciljajo na njihovo podporo. Kot je povedal Fajs, pa se to ne bo zgodilo. »Županskih kandidatov ne bomo podprli. Strankarska politika je imela na voljo 35 let, da v Ljubljani obrne ploščo. Namesto tega je s korupcijskimi aferami in ignoranco do stisk delovnih ljudi le-tem politiko zagabila in jih naredila apatične. To se kaže tudi v volilni udeležbi na zadnjih lokalnih volitvah v Ljubljani, na katerih je volilo zgolj slabih 40 odstotkov volilnih upravičencev.«
»Predvsem si želimo, da prostori četrtne skupnosti postanejo pravo družabno središče tukajšnjih prebivalcev,« je poudaril Fajs. Pri tem računa, da bodo v naslednjem mandatu četrtni sveti neodvisno od Magistrata zagovarjali interese občanov. »Želimo uporabiti dostop do informacij, da pravočasno nasprotujemo škodljivim odločitvam občine in od nje tudi po uradnih kanalih zahtevamo izvedbo projektov, ki bodo zadovoljevali potrebe prebivalcev sosesk,« je povedal Fajs in dodal, da si želi, da bi četrtni sveti dobili lasten participativni proračun ter več pristojnosti pri sprejemanju prostorskih aktov in nadzoru nad delovanjem javnih mestnih služb.