V četrtek popoldne se v društvenih prostorih občine Škofljica zbere prav posebna družba. Ob 17. uri se tu ne slišijo zvoki glasbe ali televizije, temveč šumenje kart, pritajeni komentarji in občasen smeh. Člani Društva tarok Škofljica se namreč redno zbirajo na tedenskem srečanju, kjer v trojkah odigrajo tri serije po petnajst iger. Tarok, ena najstarejših miselnih iger v Evropi, pa tu ni le igra. Kot smo se lahko prepričali, je predvsem način druženja, trening za možgane in most med generacijami. »Tudi zato si želimo medse privabiti mlade, ki bi jih druženje med igro taroka zanimalo. Začetnikom tudi rade volje pomagamo in jih naučimo,« pove Drago Gaspari, predsednik društva, ki šteje že 40 rednih članov.
Od vaškega lokala do društva
Društvo tarok Škofljica je bilo prvič registrirano 13. novembra 2009, ko se je v vaškem lokalu v Smrjenah zbrala četverica tarok navdušencev. Iz sprva neformalnih srečanj je zraslo društvo, ki je leta 2015 doživelo novo registracijo in organizacijski zagon. »V društvu vidimo poslanstvo. Starejši, ki pridejo sem, se pohvalijo, da jim igranje taroka 'previhari možgane', da ne pozabijo misliti. In to je za starejšega človeka pomemben dejavnik,« razloži Gaspari in nam predstavi soigralca, ki jih šteje krepko čez 90 let. »Naj omenim, da se gospod na srečanje še vedno pripelje sam z avtom.«
Tarok velja za eno najzahtevnejših miselnih iger s kartami. Njegovi začetki segajo v 15. stoletje v Italijo, od koder se je razširil v srednjo Evropo. Danes se igra predvsem v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Češkem, Slovaškem in v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Posebnost taroka je, da se igra praktično nikoli ne ponovi. Vsaka delitev kart prinese novo situacijo, nove odločitve in nove dileme. »Lahko igraš več ur, pa se nobena igra ne ponovi,« razložijo člani.
Društvo tarok Škofljica je član Tarok zveze Slovenije in pri igranju striktno upošteva njena pravila ter etični kodeks. Ključno vodilo je načelo tolerance. Čeprav gre za tekmovalno igro, ima v društvu pomembno mesto tudi kultura obnašanja. »Večina članov ima v sebi tekmovalnega duha,« pojasnjuje Gaspari, »približno tretjina pa pride predvsem zaradi druženja. Včasih se seveda kdo razjezi zaradi kart ali rezultata, zato imamo tudi disciplinsko komisijo. Se je že zgodilo, da smo morali dati opomin.«
S slabimi kartami do dobrega rezultata
Vsak četrtek potekajo tako imenovane vaje. Igra se v trojkah, rezultati se sproti vnašajo v računalnik, ki nato sestavi nove skupine glede na dosežene točke. Boljši igralci se tako pomerijo med seboj, a sistem obenem omogoča, da se vsi člani enakovredno vključujejo v igro. »Veliko je tudi sreče, definitivno, ni pa to vse,« poudarja Gaspari. »Velika mojstrovina je, če s slabimi kartami dosežeš dober rezultat.«
Poleg rednih srečanj društvo organizira tudi osem internih turnirjev letno. Ob koncu leta, po odbitju dveh najslabših rezultatov, razglasijo društvenega prvaka. Mnogi člani se udeležujejo tudi turnirjev za državno prvenstvo Slovenije, ki jih koordinira Tarok zveza Slovenije. Ta povezuje 17 društev po vsej državi in skrbi za enoten tekmovalni sistem ter lestvico uspešnosti igralcev.
Pomemben del dejavnosti društva so tudi odprti turnirji, ki jih organizirajo štirikrat na leto v gostilni Čot na Pijavi Gorici. Letos načrtujejo zimski (26. februarja), spomladanski (23. aprila) in poletni turnir (20. avgusta) ter turnir ob občinskem prazniku (10. septembra). Na njih se zbere od 40 do 50 igralcev z različnih koncev Slovenije. »Ljudje radi pridejo, ker ni samo tekmovanje, ampak tudi druženje,« pravi Gaspari. Zmagovalci prejmejo pokale, gostitelj pa poskrbi tudi za kulinarične posebnosti, po katerih je gostilna znana. Obvezni so tudi krofi.
Društveno življenje pa ne poteka le ob kartah. Enkrat na leto pripravijo piknik, na katerega so povabljeni družinski člani, da spoznajo, kaj njihovi partnerji in starši počnejo ob četrtkih popoldne. Pri financiranju društva poleg članarine pomaga tudi občinski razpis za sofinanciranje programov društev in humanitarnih organizacij, na katerega se društvo s svojim letnim programom redno prijavlja.