Občina Borovnica že več kot desetletje opozarja na problematiko regionalne ceste Vrhnika–Podpeč in si prizadeva za njeno celovito prenovo. Čeprav je bilo v minulih letih na posameznih odsekih izvedenih več izboljšav, občina opozarja, da ti posegi večinoma pomenijo vzdrževalna dela oziroma reševanje posameznih kritičnih točk, medtem ko celovita modernizacija ceste ostaja nedorečena.

»Celovita prenova regionalne ceste tako že vrsto let stoji na mrtvi točki,« so zapisali na borovniški občinski upravi. Država je problematiko po njihovih navedbah sicer prepoznala, predvsem zaradi opozoril občin in prebivalcev ter številnih kritičnih točk na trasi, med drugim na območju gradu Bistra, vendar pomembnejšega premika še ni bilo.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) je lani pristopila k pripravi prvega investicijskega dokumenta (DIIP), pri čemer je zbirala tudi predloge lokalnih skupnosti. Po informacijah občine dokument še ni dokončan oziroma ji še ni bil predstavljen v končni obliki.

Posamezne izboljšave ne rešujejo celotne trase

Občina Borovnica poudarja, da na regionalni cesti sama ne more izvajati posegov, ki spreminjajo vozišče ali spremljajočo infrastrukturo. Za takšne posege je potrebno projektiranje ter soglasje oziroma odobritev DRSI, ki je upravljalec državne ceste.

Kljub temu je občini v minulih letih uspelo urediti več posameznih odsekov. Med drugim je bil obnovljen odsek ceste od konca naselja Dol proti Bistri, zamenjana je bila dotrajana ograja na mostu čez Borovniščico, celovita obnova vozišča pred Bistro pa je bila izvedena zaradi ureditve podhodov za dvoživke. Kot največji dosedanji dosežek občina izpostavlja zgraditev kolesarske povezave od mostu čez Borovniščico do odcepa za gasilski dom na Bregu, skupaj z rekonstrukcijo pripadajočega dela regionalne ceste. Zdaj si prizadeva, da bi se ureditev nadaljevala vse do občinske meje na Pakem.

Poseben problem so lokacije, kjer država projektiranja posameznih posegov ne dovoljuje, ker je tam dolgoročno predvidena širitev oziroma sprememba trase. Med takšna primera občina uvršča območje Pivkovega ovinka na koncu Dola in križišče z Zalarjevo cesto
pri Petričih.

»Trenutno pridobivamo soglasja lastnikov in zemljišča, potrebna za nadaljevanje trase,« pojasnjuje borovniška občinska uprava. Pri tem se srečuje tudi z dolgotrajnimi postopki pri zapuščinskih zadevah in težavami pri dogovarjanju z nekaterimi lastniki parcel. Zato je izvedba projekta odvisna tudi od sodelovanja lastnikov zemljišč ob regionalni cesti.

Poseben problem predstavljajo lokacije, kjer država projektiranja posameznih posegov ne dovoljuje, ker je tam dolgoročno predvidena širitev oziroma sprememba trase. Med takšna primera občina uvršča območje Pivkovega ovinka na koncu Dola in križišče z Zalarjevo cesto pri Petričih.

Prav pri slednjem je občina letos na DRSI vložila vlogo za soglasje za postavitev interaktivne prometne signalizacije, ki bi voznike opozarjala na pešce na prehodu. Vlogo je DRSI zavrnila z obrazložitvijo, da je treba križišči regionalne ceste z Zalarjevo in Miklavičevo cesto celovito rekonstruirati ter zagotoviti preglednost in varnost v skladu s sodobnimi zakonskimi standardi. Občina ob tem opozarja na paradoks, saj bi morala prav DRSI kot upravljalec državne ceste pripraviti ustrezno prometno dokumentacijo, vendar se tega postopka po njenih navedbah še ni lotila.

Novi prehod pri Petrolu, naslednji na Dolu

Med pomembnejšimi letošnjimi izboljšavami je novi prehod za pešce pri bencinskem servisu Petrol v Borovnici.

Prvi takšen prehod je občina uredila na Bregu, zdaj pa načrtuje še novega na Dolu. Predviden je med avtobusnima postajališčema, na odseku od spomenika do hišne številke Dol pri Borovnici 15. Projekt vključuje približno 170 metrov pločnika na obeh straneh regionalne ceste in novi prehod za pešce.

Z ureditvijo bi zagotovili varnejšo peš povezavo skozi ta del naselja, predvsem za občane, ki se odpravljajo proti nogometnemu igrišču in Barju.

Dolgoročna rešitev po njihovem mnenju ostaja celovita prenova regionalne ceste Vrhnika–Podpeč. Pri tem posebej izpostavljajo območje od križišča z Zalarjevo cesto do konca Pivkovega ovinka. Po njihovem mnenju težave z umeščanjem obvozne ceste mimo kompleksa Tehniškega muzeja Slovenije ne bi smele biti razlog, da se tega odseka ne bi čim prej rekonstruiralo in na njem uredilo ustreznih površin za pešce in kolesarje. »Trd oreh umestitve obvozne ceste mimo kompleksa TMS v prostor ne sme biti izgovor za to, da se v čim krajšem času ne rekonstruira ceste in vzpostavi ustreznih površin za kolesarje in pešce vsaj od križišča z Zalarjevo cesto do konca ovinka pri Pivku,« meni borovniška občinska uprava. 

Priporočamo