Če ste se v minulih dneh sprehajali po katerem izmed ljubljanskih parkov, ste najverjetneje naleteli na posebno zeleno škatlo z napisom »program preiskav karantenskih mehanizmov«, ob katerem je zapisano, da se pasti ne smete dotikati. Mnogi so se zato začeli spraševati, čemu so škatle namenjene in katere organizme spremlja izvajalec raziskave Oddelek za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
»Gre za pasti s feromonom za spremljanje prisotnosti japonskega hrošča (Popillia japonica), ki je v Evropski uniji uvrščen med karantenske škodljive organizme rastlin. Pasti vsebujejo kombinacijo privabil, denimo feromonov in cvetnih atraktantov, ki privabljajo odrasle osebke hrošča, da jih lahko pravočasno odkrijemo in spremljamo morebitno širjenje škodljivca,« so pojasnili izvajalci raziskave in dodali, da so obiskovalcem ob postavljenih pasteh na območju Ljubljane na voljo tudi QR kode, kjer so na voljo podrobnejše informacije o spremljani živalski vrsti.
Spremljajo od poletja do jeseni
Pasti, ki so jih strokovnjaki postavili po Sloveniji, so del rednega letnega programa preiskav za ugotavljanje navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov rastlin, ki se pri nas izvaja skladno z evropsko zakonodajo. »Po prvi potrjeni najdbi japonskega hrošča v Sloveniji leta 2024 na območju Lukovice in na severnem delu Ljubljanskega barja, torej na južnem delu Ljubljane, pa je bilo na širšem območju teh dveh območij spremljanje dodatno okrepljeno z večjim številom pasti in intenzivnejšimi pregledi terena, zato postavljamo pasti tudi znotraj Ljubljane, ki večinoma spada v tako imenovani varovalni pas razmejenega območja,« so dodali.
Pri programu spremljanja organizmov sodelujejo strokovnjaki s področja zdravja in varstva rastlin, predvsem Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Kmetijski inštitut Slovenije ter druge strokovne institucije in izvajalci monitoringa. »Na območju Ljubljane in Lukovice za pasti skrbi Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin. Ugotavljanje navzočnosti običajno poteka v času aktivnosti odraslih hroščev, torej predvsem od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Ugotavljanje bo potekalo tudi v prihodnjih letih,« so še povedali. Ljudje pa so sicer verjetno že navajeni na pasti za podlubnnike v gozdovih, medtem ko so pasti za japonskega hrošča v mestih nov pojav in lahko povzročajo nelagodje.
Nevarnosti za hišne ljubljenčke ni
Škatle, ki so jih opazili ljubljanski sprehajalci, so nameščene predvsem na lokacijah, kjer je tveganje za vnos škodljivca večje. To so denimo avtocestna počivališča ali bencinske črpalke. V Sloveniji pa so med drugim nameščene za spremljanje širjenja in masovnega ulova na širših območjih Lukovice, Ljubljana in Trebnjega. Škatle s pastmi bodo ponekod nameščene čez celotno sezono, nekatere pa bodo v vmesnem času prestavljali na druge lokacije po mestih.
Čeprav so nekateri redni sprehajalci ob pasteh izpostavili skrb, da bi bile te lahko nevarne za ljudi, otroke ali celo njihove ljubljenčke, pa na Kmetijskem inštitutu mirijo, da nevarnosti ni. »Feromonske pasti vsebujejo majhne količine privabilnih snovi feromonov in rastlinskih atraktantov, ki niso nevarne za ljudi ali hišne živali. Namenjene so izključno privabljanju določenih vrst žuželk, v tem primeru japonskih hroščev. V vsakem primeru pa lepo prosimo vse ljudi, ki pasti opazijo, da se pasti ne odpira, se jih dotika ali poškoduje,” so še povedali.