Celovška cesta med križiščema Galant in Metalka naj bi se po načrtih temeljito spremenila. Prostorski akt, sprejet leta 2007, predvideva preureditev 1,748 kilometra dolgega odseka. Med Galantom in Jelenom je predvidena štiripasovnica z dodatnimi pasovi za priključevanje na avtocesto in javni potniški promet, med Jelenom in Metalko pa štiripasovnica z dodatnim pasom za javni promet v obeh smereh. Načrtovana je tudi ureditev površin za pešce in kolesarje, avtobusnih postajališč, križišč, komunalne infrastrukture in protihrupne zaščite.
Od sprejetja uredbe je minilo skoraj 20 let. Kljub temu celotne ureditve še ni. Dodatne spremembe prostorske ureditve so bile sprejete leta 2011, medtem ko so se na območju v zadnjih letih izvajala tudi druga dela, povezana z avtocestnim priključkom Šentvid in prometnimi ureditvami. Direkcija RS za infrastrukturo je leta 2025 na primer napovedovala dela na območju od Galanta do Jelena, v letu 2026 pa so na območju Celovške še vedno potekale začasne prometne ureditve, povezane z gradnjo priključka.
Poteka odkup zemljišč
Na dolgotrajnost projekta je opozoril tudi eden od lastnikov nepremičnine ob Celovški cesti, ki razpolaga z obsežno dokumentacijo o načrtovani ureditvi. Med drugim ga zanima, zakaj po skoraj dveh desetletjih še vedno ni jasnega roka izvedbe, zakaj se nekatere novejše projektne rešitve razlikujejo od rešitev iz prostorskega akta ter na kateri podlagi so bila izvedena posamezna odstopanja. Kot primer navaja tudi zmanjšanje predvidene širine hodnika za pešce.
Njegova vprašanja smo naslovili na pristojne državne službe. Iz odgovora Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo izhaja, da projekt ni ustavljen, vendar je še vedno v fazi priprave in pridobivanja zemljišč. »Postopki za izvedbo načrtovane ureditve so kompleksni in poleg priprave ter usklajevanja projektne dokumentacije vključujejo tudi pridobivanje zemljišč, potrebnih za izvedbo posega. Trenutno potekajo postopki odkupa potrebnih zemljišč. Na posameznih lokacijah, kjer lastniki z odkupom še niso soglašali, potekajo dodatni dogovori in usklajevanja,« so zapisali. DRSI ob tem navaja, da je pomemben del pridobivanja nepremičnin že opravljen. Objekte, ki jih je treba zaradi načrtovane ureditve odstraniti, naj bi že odkupili, njihovo odstranjevanje pa poteka.
Prihajajo novejše rešitve
Pri projektu se je med pripravo dokumentacije postavilo tudi vprašanje, zakaj posamezne novejše rešitve niso povsem enake tistim, ki so bile določene v prostorskem aktu. Veljavna ureditev dopušča določena odstopanja pri podrobnejšem projektiranju. Že prvotna uredba pa Celovško zelo natančno opredeljuje kot 1748 metra dolg odsek med Galantom in Metalko ter določa osnovno prometno zasnovo.
DRSI pojasnjuje, da spremembe niso nujno posledica opuščanja prvotnega projekta, temveč prilagajanja podrobnejših rešitev dejanskim razmeram in zahtevam lastnikov. »Pri pripravi projektnih rešitev so bile na podlagi pobud in zahtev lastnikov na posameznih mestih izvedene tudi določene prilagoditve, predvsem z namenom zmanjšanja posegov v tangirane parcele in čim večjega upoštevanja dejanskih razmer na terenu,« so dodali.
Občutljivi posegi na zasebnih zemljiščih
Na vprašanje, zakaj se novejši projekti na posameznih mestih razlikujejo od rešitev iz leta 2007, je odgovor države predvsem v tem, da prostorski akt omogoča prilagajanje rešitev v fazi podrobnejšega projektiranja. »Zato novejše projektne rešitve na posameznih mestih niso povsem enake prvotno določenim tehničnim rešitvam iz leta 2007. Del prilagoditev je bil izveden tudi na podlagi pobud in zahtev lastnikov, zlasti z namenom zmanjšanja posegov v njihove nepremičnine. Spremembe so bile tako pripravljene v okviru dopustnih odstopanj, ki jih omogoča veljavna prostorska ureditev, in ob upoštevanju konkretnih razmer na terenu,« so poudarili na DRSI.
Prav posegi v zasebna zemljišča so eden občutljivejših delov projekta. Prostorski akt iz leta 2007 je že predvidel reševanje zemljišč in objektov, ki jih bo širitev prizadela. Med drugim določa, da je treba odkupe rušenih objektov in zemljišč reševati ob upoštevanju funkcionalnosti preostanka zemljišč ter v sodelovanju s prizadetimi.
DRSI zagotavlja, da se vprašanja lastnikov rešujejo v okviru postopkov pridobivanja zemljišč. »Vprašanja glede posegov v nepremičnine ter morebitnih odškodnin se rešujejo v okviru postopkov pridobivanja zemljišč in v skladu z veljavno zakonodajo. Z lastniki, ki se z odkupom zemljišč še niso strinjali, trenutno potekajo usklajevanja in dogovori,« so zapisali. Za lastnike pa ostaja pomembna tudi vsakdanja uporaba njihovih nepremičnin. Zaradi dolgoletne načrtovane širitve se namreč lahko pojavlja vprašanje, koliko lahko načrtovani poseg vpliva na razpolaganje z nepremičnino.