Načrti za rekonstrukcijo in širitev Celovške ceste med Šentviško ulico in Stanežičami imajo že dolgo brado. Ker je ta odsek deloma vezan na priključke iz šentviškega predora, del pa predstavlja državno cesto, sta zanj zadolžena direkcija za infrastrukturo in Dars. Ljubljanski župan Zoran Janković je v majskem intervjuju za Dnevnikov Objektiv napovedal, da nameravajo novo parkirišče P+R v Stanežičah povezati z rumenim pasom za avtobuse LPP, ki bi tako potekal po Celovški cesti praktično do mestnega središča, a jasno je, da teh načrtov ne bodo mogli uresničiti brez sodelovanja Darsa in direkcije za infrastrukturo.
Rekonstrukcija po letu 2025
Kot smo izvedeli, so načrti za razširitev in rekonstrukcijo Celovške ceste od Šentvida do Stanežič v pretežni meri narejeni, a do uresničitve bodo verjetno minila še leta. To potrjuje tudi predlog državnega proračuna za leto 2022, ki razkriva, da namerava država projekt v najboljšem primeru izpeljati šele po letu 2025. Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da bo nekaj sto tisoč evrov proračunskih sredstev (sredstva država v predlogu proračuna za leto 2022 celo znižuje) namenjenih za nadaljnji odkup zemljišč in stavb, ki so predvidene za rušenje. Po načrtu bo namreč odsek med Merkurjevo trgovino in Stanežičami namesto dvopasoven kar šestpasoven – z dvema navadnima voznima pasovoma v vsako smer ter obojestranskima rumenima pasovoma. S štirih na šest se bo širil tudi odsek od Merkurjeve trgovine do Šentviške ulice, ki bo zaradi dodatnega pasu za priključevanje avtoceste v smeri proti Stanežičam deloma celo sedempasoven.
Zato ne preseneča, da je rekonstrukcija zgolj 900 metrov dolgega severnega odseka v pristojnosti direkcije ocenjena na 18 milijonov evrov, pri čemer naj bi gradnja stala 8 milijonov evrov, preostalo pa naj bi v glavnem porabili za odkupe zemljišč in stavb. »Vsekakor so zelo velik zalogaj pri rekonstrukciji omenjene ceste tudi odkupi in faza izvedbe, ki bo potekala pod prometom. Trenutno potekajo odkupi objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekaj objektov je že pridobljenih, treba bo odkupiti še tri objekte in eno lopo. V postopku je tudi javno naročilo za začetek odkupov za vsa zemljišča,« so nam pojasnili na direkciji. Dodali so, da sta bila izdelana tudi projektna dokumentacija za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo, vendar sta v tem času že »zastarala«, tako da ju bodo morali popraviti ter rešitve uskladiti s spremenjeno zakonodajo in pridobiti podaljšanje že pridobljenih soglasij.
Tudi na Darsu pravijo, da je projekt že pripravljen, še več, gradbeno dovoljenje so pridobili že dvakrat, vendar zaradi tožb na upravnem sodišču nikoli ni postalo pravnomočno, saj je sodišče tožbam ugodilo, razveljavilo izdani dovoljenji in zadevo vrnilo ministrstvu za okolje in prostor v ponovno odločanje. »Trenutno čakamo na izdajo gradbenega dovoljenja, ki bo že tretje,« pravijo. Če bodo dobili dovoljenje in ne bo novih pritožb, bi izvajalca lahko izbrali že prihodnje leto in takrat tudi začeli gradnjo. Dars rekonstrukcijo Celovške ceste načrtuje v sklopu dokončanja polnega priključka iz predora Šentvid.
Darsov problem nenehne pritožbe
Tudi Darsova investicija bo glede na dolžino rekonstruiranega odseka zajetna, saj naj bi stala 12,5 milijona evrov, zajeten del bo spet šel tudi za odkupe zemljišč. »Pretežni del finančnega vložka v gradnjo polnega priključka na Celovški cesti z dokončanjem vseh drugih del bo v višini 80 odstotkov skladno s sporazumom prispeval Dars, manjši del pa Direkcija RS za ceste. Skladno s sklenjenim sporazumom bo služnost na svojih zemljiščih, potrebnih za gradnjo polnega priključka, s pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice za dobo 30 let brezplačno zagotovila ljubljanska občina,« pojasnjujejo na Darsu.
Dokler torej Dars in direkcija za ceste ne bosta dokončala rekonstrukcije Celovške ceste med Šentvidom in Stanežičami, vsaj na severnem dvopasovnem odseku ne bo mogoče urediti rumenega pasu za LPP, kar bistveno vpliva na privlačnost novega P+R Stanežiče, ki je stal več kot pet milijonov evrov in je v prvih mesecih po odprtju privabil le peščico voznikov. Poleg rumenega pasu na Celovški cesti bi za to parkirišče bilo ključno tudi dokončanje navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče–Brod, ki bi nanj pritegnilo tudi voznike z gorenjske avtoceste in ne samo iz medvoške smeri, v nekaterih študijah pa je bilo predvideno, da bi se blizu parkirišča uredilo tudi novo železniško postajališče, kar bi bilo zaradi kratkega potovalnega časa z vlakom za voznike sploh privlačno. A tako navezovalna cesta kot morebitno železniško postajališče sta še bolj odmaknjena v prihodnost kot rekonstrukcija Celovške ceste, zato je težko verjeti, da bo P+R Stanežiče sploh kdaj popolnoma zaživel.
