Ko so zgradili sosesko Nove Fužine, so si zamislili zasnovo naselja s tremi trgi. Poimenovali so jih Leninov trg, Trg oktobrske revolucije in Marinkov trg, po Mihi Marinku, partizanskem narodnem heroju in povojnem politiku. Ob osamosvojitvi so vsa tri imena trgov spremenili. Odločili so se, da jih bodo poimenovali po slovenskih znanstvenikih: Leninov trg so preimenovali v Preglov trg po edinem slovenskem dobitniku Nobelove nagrade Frideriku Preglu; Marinkov trg so spremenili v Rusjanov trg, po letalskem pionirju Edvardu Rusjanu; Trg oktobrske revolucije pa v Brodarjev trg, poimenovan po Srečku Brodarju, arheologu in paleontologu, odkritelju Potočke zijalke. Tako tri najpomembnejše ulice najgosteje poseljenega naselja v Sloveniji namesto socialističnih dosežkov slavijo znanost in inovacije.
Ognjišča paleolitika na Fužinah
Prva dva sta dokaj znana, medtem ko o Srečku Brodarju večina ne ve prav veliko. Velja za prvega raziskovalca paleolitika na Slovenskem. Leta 1928 se je pogosto sprehajal po Karavankah in pri Potočki zijalki naključno zagledal skledo, izdolbeno v skalo. Brodar, dunajski diplomant naravoslovja, je tedaj še celil rane, ki jih je dobil kot mobiliziranec v vojsko, poslan na Doberdob, slovenskih fantov grob. Ranjen je bil v komolec in na njegovo srečo so ga poslali domov. Izkušeno oko mu je tedaj v Karavankah dalo vedeti, da je našel nekaj velikega.
Brodar sicer ni bil prvi, ki je brskal po jami: pred njim je to nelegalno počel Avstrijec Josef Carl Gross, ki je v jami našel kosti jamskega medveda in koščene konice. Brodar, ki je bil tedaj profesor naravoslovja v Celju, se je vrnil na goro in v prihodnjih letih izkopal neverjeten zaklad: 121 koščenih konic, 20 kurišč, 50 kamenih orodij, mnogo kosti in celo osem piščali, izdelanih iz kosti jamskega medveda. Odkritje paleolitskega domovanja Potočke zijalke na nadmorski višini 1700 metrov je odmevalo v evropski znanosti in razlagi naseljevanja Evrope, Brodarja pa je tako navdušilo, da je šel v Zagreb doktorirat iz geologije in palentologije.
Vse življenje je posvetil iskanju paleolitskih naselbin v Sloveniji. Izkazalo se je, da je bilo naše ozemlje zelo poseljeno in v tistem času precej pomembno. Srečko Brodar je bil univerzitetni profesor za prazgodovino človeka vse do svoje smrti leta 1987, svojo strast za raziskovanje paleolitika pa je prenesel tudi na sina Mitjo Brodarja, ki je bil med odkritelji jame Divje babe, kjer so našli najstarejše glasbilo na svetu.
Morebiti ni naključje, da se del najgostejšega naselja v Sloveniji imenuje po človeku, ki se je ukvarjal s paleolitskimi naselbinami. Čeprav nobeden od treh fužinskih trgov ni trg v pravem pomenu besede, saj nimajo zasnove trga. So pač območja naselja, delno na površinah za pešce, delno kot parkirišča, delno kot ceste, ob katerih so v krožnem sistemu pozidane stolpnice. Ob Brodarjevem trgu, ki sega v smeri sever–jug od Zaloške ceste do Ljubljanice, so najstarejše stolpnice in bloki naselja Nove Fužine. Trg deluje kot mesto v malem, s trgovinami, prometnimi zamaški in borbo za parkirne prostore, poleti z otroki na zelenih površinah, sicer pa z množico ljudi, ki živijo v tem čebelnjaku.
