Bratovševa ploščad v štirih desetletjih obstoja še ni doživela temeljitega vzdrževalnega posega. Zato je njen videz utrujen, v garažah pod njo pa zaradi zamakanja že rastejo kapniki. In čeprav se stanje iz leta v leto dodatno poslabšuje, se dogovori o njeni prenovi vedno znova ustavijo pri vprašanju, kdo in v kolikšnem obsegu jo bo financiral.
»Če bo dosežen sporazum o sofinanciranju, bi lahko obnovo začeli že prihodnje leto,« so jasni na mestni občini Ljubljana, kjer so »svoj delež« denarja že zagotovili. Po pripravljenem projektu za izvedbo sanacije betonskih konstrukcij in prenovo pohodnih površin ploščadi bodo takoj po sporazumu o sofinanciranju izvedli še razpis za izbiro izvajalca. Brez zagotovljenega denarja tega ne morejo storiti. »Predvidena je izvedba v treh fazah, kar pomeni, da bi dela v najslabšem primeru trajala tri leta. Zaradi obsega del in njihove specifike se bodo namreč morala izvajati v ugodnih vremenskih razmerah, so pojasnili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ter službi za lokalno samoupravo.
Žal pa je občina svoj delež denarja zagotovila na podlagi dogovorov, ki so jih s četrtno skupnostjo Posavje sklenili oktobra 2015, ko so kot najugodnejšo možnost znova izbrali že večkrat omenjeno delitev stroškov: šestdeset odstotkov občina ter štirideset odstotkov etažni lastniki stanovanj, pravne osebe (NLB, Mercator, Tuš…) in lastniki garaž. Toda četrtna skupnost Posavje je na začetku leta znova spremenila stališče, zato dogovori o tem, kako bodo financirali obnovo, še potekajo, so pojasnili na občini. Ploščad medtem še naprej propada.
Ploščad ni dvorišče stanovalcev
Na četrtni skupnosti Posavje pojasnjujejo, da so mnenje spremenili zaradi očitkov številnih stanovalcev ploščadi, da se ne zavzemajo dovolj za njihove koristi. Veliko stanovalcev namreč meni, da ploščad ni njihovo dvorišče, marveč grajeno javno dobro, po katerem so speljane javne poti in ki hkrati služi kot streha garaž pod njo. Teh še zdaleč nimajo vsi etažni lastniki stanovanj, saj je stanovanj okrog 1200, garaž pod ploščadjo pa le 445. Zato bi jo morali po njihovem mnenju obnavljati le občina in lastniki garaž.
»Skorajšnjega sporazuma o sofinanciranju tako spet ni pričakovati,« se boji Amir Crnojević, predsednik sveta četrtne skupnosti, ki meni, da bo novi predlog delitve stroškov, ki ne vključuje etažnih lastnikov, obnovo le dodatno odmaknil. Kot še pravi, so v letu 2011 izračunali, da bi se delež sofinanciranja etažnih lastnikov na stanovanje vrtel okoli 400 evrov in ga lastnikom ne bi bilo treba zagotoviti takoj, saj naj bi ploščad obnavljali v treh etapah. Zelo pa Crnojević podpira vse pobude in predloge različnih iniciativ in stanovalcev, da bi ploščad hkrati s sanacijo uredili tudi bolj po meri stanovalcev in jim na njej ponudili več urbanega udobja. Ne nazadnje je bilo tako zamišljeno že ob gradnji soseske, ki še vedno ni končana v skladu s prvimi načrti.
Pobuda na sodišču
Član sveta četrtne skupnosti Posavje Andrej Ciuha, ki se je po desetletju prizadevanj, da bi temeljito prenovili utrujeno in precej načeto ploščad, že nekoliko naveličano umaknil v ozadje, pove, da naj bi ploščadi največ ran z vrtanjem v izolacijske plasti (ob nameščanju javne razsvetljave denimo) zadala prav komunala. Pravi, da sega izvirni greh zapletov v leto 2010, ko občina ploščadi v občinskem prostorskem načrtu ni več opredelila kot javno površino, kakor je bila opredeljena vse od leta 1975. Občina pa ploščadi ni obnavljala in vzdrževala predvsem zato, ker je bila v lasti Imosa. Ta jo je na občino prenesel tudi zaradi prizadevanj njegove ekipe za obnovo, poudarja Ciuha. Pojasnjuje, da se jim je že pred leti uspelo dogovoriti tudi z lastniki garaž, da so začeli in še zbirajo denar za obnovo garaž in ploščadi. Nedavno pa naj bi garažni svet na sodišče, kot zatrjuje Ciuha, vložil pobudo za določitev k blokom pripadajoče funkcionalne površine.
Kot meni Ciuha meni, bi moralo k blokom soditi najmanj meter do dva funkcionalnega zemljišča, da bi se lahko nanj postavilo vsaj gradbeni oder ob obnovi fasade. Pobuda bo po njegovem mnenju dodatno zavlekla obnovo ploščadi, ki mora v večinskem delu ostati javna površina, saj bi jo sicer lahko stanovalci zagradili in onemogočili prehode po javnih poteh.
Na četrtni skupnosti Posavje pobude za določitev funkcionalnih zemljišč niso komentirali, saj jih o njej še niso obvestili.
