Ljubljanski župan Zoran Janković je že večkrat napovedal, da naj bi novi investitor začel dela v nedokončanem nakupovalnem središču Stožice. A dela se kljub številnim napovedim še niso začela, stavba v lasti podjetja MG Mind iz Bosne in Hercegovine pa sameva in razpada. Priprava naj bi bila že februarja letos v zaključni fazi, a do zdaj sprememb v Stožicah ni opaziti. Lastnik MG Mind Mladen Milanović - Kaja je sicer eden najbogatejših prebivalcev Bosne in Hercegovine, del Stožic pa je od Izeta Rastoderja odkupil leta 2024.
Nedokončani del Stožic zajema približno 200.000 kvadratnih metrov skupne površine, od katerih naj bi bilo približno 103.000 kvadratnih metrov namenjenih trgovskim enotam. Po zadnjih napovedih iz začetka letošnjega leta naj bi bilo v novem nakupovalnem središču od 200 do 250 trgovin, gostinske in storitvene dejavnosti in 3700 parkirnih mest v podzemni garažni hiši. Pozneje so se pojavili tudi pomisleki, ali bi namesto trgovin v ta del Stožic lahko naselili sedeže športnih društev in zvez v Ljubljani.
Poškodbe so možne
Ker pa ta del Stožic že več let sameva, se ob tem pojavljajo pomisleki, ali bi novi investitor na tem delu sploh lahko začel gradnjo ali bi bilo zaradi dolgoletne izpostavljenosti vremenskim vplivom zgrajeni del smiselno porušiti in postaviti nov objekt. O tem smo se pogovarjali s strokovnjakom dr. Aljošo Šajnom iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je ob začetku poudaril, da projekta nedokončanega dela Stožic ne pozna podrobneje in si konstrukcije ni ogledal v živo, je pa pojasnil, kako se takšna konstrukcija na splošno odziva na večletno izpostavljenost vremenskim vplivom.
»Beton je razmeroma trajen gradbeni material, katerega lastnosti se s časom spreminjajo. Nanje, tudi na morebitno propadanje zaradi izpostavljenosti okolju, vplivajo sestava betona, kakovost izvedbe betonerskih del in predvsem primernost izbranega betona za nameravani namen uporabe oziroma za mehanske obremenitve in okolje, ki jim bo v svoji življenjski dobi izpostavljen. Če je beton, ki ni bil namenjen dolgotrajni izpostavljenosti vremenskim vplivom, v nedokončanem objektu tem vplivom izpostavljen, lahko začne propadati. Ali se bo to res zgodilo in kako hitro, pa je odvisno od množice različnih dejavnikov,« je povedal.
Nedokončani objekt tako lahko začne sčasoma gradbeno in tehnično propadati. »Čeprav je beton trajen material, lahko dolgotrajna izpostavljenost vremenskim vplivom povzroči postopno degradacijo. Na primer voda, ki prodre v pore in mikrorazpoke, ob zmrzovanju lahko povzroči večje razpoke in s tem poslabšanje mehanskih lastnosti, na primer tlačne trdnosti. Običajno pa večji problem kot propadanje betona predstavlja korozija jeklene armature, do katere lahko pride zaradi hitrejšega vdora vlage, ogljikovega dioksida ali kloridov skozi te razpoke v beton,« je pojasnil Šajn.
Pred nadaljevanjem del ocena konstrukcije
Strokovnjak Aljoša Šajn je poudaril, da korozija armature močno pospeši razvoj razpok, odstopanje zaščitnega sloja betona in postopno zmanjševanje nosilnosti konstrukcijskih elementov. »Hitrost in obseg teh procesov sta odvisna od konkretnih pogojev izpostavljenosti in kakovosti izvedbe. V objektih, ki so dalj časa »v mirovanju« in niso vzdrževani, lahko degradacijo povzroči tudi rast rastlin. Korenine, ki se razrastejo v razpoke, delovne stike in dilatacije, povzročajo zelo velike pritiske na stene teh razpok in s tem krušenje betona,« je dodal.
Pred nadaljevanjem gradnje bi bilo po njegovi oceni smiselno opraviti strokovni pregled konstrukcije. Ta mora vključevati vizualno oceno stanja in po potrebi tudi dodatne preiskave betona in armature. »Z ustreznimi preiskavami je mogoče oceniti kakovost in stanje betona, globino karbonatizacije, morebitno prisotnost kloridov ter stanje armature. Na podlagi rezultatov strokovnjaki presodijo, ali so sanacijska dela potrebna in v kakšnem obsegu,« je pojasnil.
Po mnenju Aljoše Šajna bi bilo najbolj smiselno odločitev o prihodnosti Stožic sprejeti na podlagi strokovne ocene dejanskega stanja konstrukcije, njene varnosti in predvidene prihodnje uporabe. »Če se izkaže, da je konstrukcija ustrezno ohranjena, se lahko gradnja nadaljuje ob upoštevanju potrebnih zaščitnih in sanacijskih ukrepov. Če so poškodbe obsežnejše, je treba najprej pripraviti ustrezen načrt sanacije. Ključno je, da se pred nadaljevanjem gradnje preveri varnost konstrukcije in zagotovi njena dolgoročna trajnost,« je dodal.
Čaka jih dogovor z lastnikom
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da javni del Centra Stožice uspešno deluje že od leta 2010. »Žal zasebni del zaradi neodgovornega vedenja ene od državnih bank ni bil končan, na kar MOL nima in nikoli ni imela vpliva. Si pa želimo, da bi bil tudi ta del dokončan in da bi potem kompleks v celoti zaživel,« so zapisali.
V prihodnji fazi se bo morala MOL z zasebnim lastnikom dogovoriti glede nedokončanih del, saj imajo v garaži skupne površine v razmerju 51 odstotkov zasebnih in 49 odstotkov javnih površin. Dokončati morajo tudi parkirna mesta in zasebnik mora urediti streho, na kateri bo MOL uredila park. »Sledil bo še dogovor o načinu uporabe parkirnih mest; zasebni partner bo imel svoj odpiralni čas (od jutra do večera), zunaj tega časa pa so ta lahko v javni rabi. Na kakšen način in v kakšnem obsegu se bodo uporabljala, pa je stvar dogovora,« so še spomnili.