Prenova temelji na prvotni zasnovi arhitekta Marjana Božiča iz leta 1960, kar daje prostoru poseben pečat kontinuitete. Na otroškem igrišču so ohranili ključne elemente izvirne ideje, kot so hribine s tuneli, jezerce z mostičkom, skulptura zmaja na drogu, peskovnik in figura betonske ribe kiparke Vladimire Bratuž Furlan. Ob tem so dodali nova igrala, ki združujejo tipske konstrukcije z naravnimi materiali, kot so les, kamni in vrvi. Otroci lahko raziskujejo večnamensko leseno igralo za plezanje, se zabavajo na vrtiljakih in gugalnicah ali preprosto uživajo na travnatih površinah in gričih, namenjenih prosti igri. Posebnost igrišča je dolgo pričakovani »polž«, ki je bil predviden že v prvotni zasnovi, a je bil realiziran šele zdaj tudi s pomočjo družine kiparke, ki je zagotovila načrte.

Celostna ureditev prostora

Obnova ni zajela le igral, temveč tudi celostno ureditev prostora. Posodobljen je sistem jezerca, ki zdaj deluje kot zaprt krožni vodni sistem, sanirani so betonski elementi, dodana pa je bila tudi nova urbana oprema – klopi, koši za smeti, stojala za kolesa in pitniki. Za večje udobje obiskovalcev so zasadili 33 novih dreves ter grmovnice in trajnice, ki zagotavljajo senco in prijetno okolje.

Bloudkov park odpira vrata otroški igri

Tomislav Kalan, nečak avtorice skulpture polža, meni, da bi bila Vladimira Bratuž zelo vesela, da njeno delo končno prihaja v javni prostor. Foto: Jaka Gasar

Prenovljeni Bloudkov park tako predstavlja pomembno pridobitev za Ljubljano – ne le kot sodoben prostor za igro, temveč tudi kot primer spoštovanja kulturne dediščine in premišljenega urbanističnega razvoja. Park naj bi tako postal priljubljeno zbirališče družin ter prostor, kjer se prepletata igra, narava in skupnost.

Poseben poudarek prenove je tudi na trajnostnem vidiku in prilagajanju prostora sodobnim potrebam mestnega življenja. Uporaba naravnih materialov in ohranjanje obstoječih krajinskih elementov kažeta na zavedanje, da otroško igrišče ni zgolj prostor za zabavo, temveč tudi prostor učenja in stika z naravo. Otroci se tako ob igri srečujejo z različnimi teksturami, oblikami in naravnimi zakonitostmi, kar spodbuja njihovo ustvarjalnost in gibalni razvoj. Temu je pritrdil tudi šestletni Matic, ki je priznal, da mu je najbolj všeč prav polž. »Bolj slabo se spomnim ribe, a mi je oči povedal, da sem se v njej nekoč zelo rad igral,« je hudomušno pripomnil fantič, preden se je pridružil prijateljem na igralih.

Bloudkov park odpira vrata otroški igri

Otroci se na prenovljenem igrišču srečujejo z različnimi teksturami, oblikami in naravnimi zakonitostmi, kar spodbuja njihovo ustvarjalnost in gibalni razvoj. Foto: Jaka Gasar

Lažja dostopnost tudi z otroškim vozičkom

Pomemben del prenove je tudi izboljšana dostopnost. Urejene poti omogočajo lažje gibanje staršem z vozički, starejšim in gibalno oviranim, s čimer park postaja bolj vključujoč prostor za vse generacije. Prav tako so na vstopnih točkah jasno umeščeni elementi, kot so stojala za kolesa in pitniki, kar spodbuja trajnostno mobilnost in daljše zadrževanje v parku.

Kotalkališče, ki je bilo prav tako prenovljeno, bo po pričakovanjih ponovno zaživelo kot prostor druženja mladih. Nova površina in sanirani konstrukcijski elementi omogočajo varnejšo uporabo, hkrati pa ohranjajo identiteto prostora, ki je že desetletja pomemben del rekreacijske ponudbe Tivolija. Odprtje prenovljenega parka sovpada z začetkom toplejšega dela leta, kar pomeni, da bo prostor hitro zaživel v polnem obsegu. Mestne oblasti si želijo, da bi Bloudkov park postal zgled za nadaljnje prenove podobnih površin po mestu. 

Posebno mesto v parku ima skulptura polža

V prenovljenem Bloudkovem parku posebno pozornost pritegne skulptura polža, ki ima zanimivo zgodovinsko ozadje. Kot je pojasnil Tomislav Kalan, dedič avtorskih pravic Vladimire Bratuž Furlan, je bila njegova teta arhitektka in kiparka, ki je že konec petdesetih let prejšnjega stoletja sodelovala pri zasnovi igrišča. »Prvo skulpturo je naredila okoli leta 1958, druga pa je ostala le na ravni ideje,« je dejal. Med načrti iz tistega časa, ki jih je prejel od občine, sta bili tudi dve skici polža, vendar ta element nikoli ni bil realiziran. Prav zato je današnja postavitev skulpture po njegovih besedah toliko bolj simbolična. »Mislim, da bi bila zelo vesela. Ob 20-letnici njene smrti je to lepa počastitev, da njeno delo končno prihaja v javni prostor,« je poudaril in spomnil, da si avtorske pravice deli še s sestrično Jasno Berce Račić.

Priporočamo