Bitka za Magistrat: od nekdanjega premierja do spletnega vplivneža

Stranka Gibanje Svoboda je za ljubljanskega župana izbrala Klemna Boštjančiča. S tem izziva Zorana Jankovića (Lista Zorana Jankovića), ki ga je Robert Golob spomladi še podpiral. Na levi je kandidatov vse več, vendar skupnega nastopa ali medsebojne podpore ni.

Anton Rop z Urško Klakočar Zupančič (Ljubljana smo vsi) obljublja preglednejše vodenje mesta in dostopnejša stanovanja. Za več javnih najemnih stanovanj se zavzema tudi Gregor Novak (Prerod). Luka Mesec (Levica) in Jasmin Feratović (Pirati) napovedujeta brezplačni vrtec. Slednji predlaga še prenovo avtobusnih povezav in dolgoročno vrnitev tramvaja. Apolonija Simon (podpora Vesne) zahteva več vpliva prebivalcev na odločitve mestne oblasti.

SDS je v tekmo poslala Aleša Vrhovca, arhitekta, ki obljublja vsaj 3000 stanovanj na leto in pogostejše avtobuse. Ustavil bi načrtovano sežigalnico in sedanjo prenovo tržnice, projekt C0 pa zadržal do celovite okoljske presoje. Kanalu nasprotuje tudi Aleš Primc (Glas za otroke in družine), ki je kampanjo pospremil s košnjo zelenice v Štepanjskem naselju. Mihael Jarc (Lista za čisto pitno vodo) bi preselil Mesarski most na Rakovo jelšo, spletni vplivnež Aleksandar Repić (neodvisni kandidat) pa je zbral 1600 overjenih podpisov in vložil kandidaturo.

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića) medtem stavi na dvajset let županovanja, svojo ekipo in izvedene projekte. Napoveduje nadaljevanje investicij ter ponavlja, da se nikogar ne boji. Tekmeci mu očitajo predvsem pomanjkanje posluha za prebivalce. Županski stolček je samo en, vrsta pred njim pa vse daljša. Zoran Janković ga ne namerava prepustiti, njegovi tekmeci pa bodo morali pokazati, ali znajo poleg obljub o drugačni Ljubljani zbrati tudi dovolj glasov za drugačnega župana.

Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda): Golobov finančnik trka na Jankovićeva vrata

Nekdanji finančni minister in poslanec Gibanja Svoboda prinaša v župansko tekmo izkušnje iz gospodarstva in upravljanja državnih financ. Diplomirani ekonomist je pred vstopom v vlado vodil svetovalno podjetje ter opravljal vodstvene in nadzorne naloge v Savi, Savi Turizmu, Vegradu, Intereuropi in drugih družbah. Bil je tudi predsednik uprave Adrie Airways. Leta 2022 je prevzel finančno ministrstvo v vladi Roberta Goloba, pozneje pa še funkcijo podpredsednika vlade. Njegova kandidatura ima tudi posebno politično težo: Svoboda z lastnim kandidatom izziva župana, ki ga je Golob spomladi še javno podpiral. Boštjančič se tako pridružuje številnim kandidatom z levega in sredinskega dela političnega prostora. V primerjavi z mestnimi svetniki, ki že več let nastopajo proti Jankoviću, je njegova dosedanja politična prepoznavnost vezana predvsem na državno raven in odločitve o davkih ter javnih financah.

Jasmin Feratović (Pirati): pirat bi Ljubljano spravil na nove tirnice

Predsednik Piratske stranke in ljubljanski mestni svetnik se za županski položaj poteguje drugič. Leta 2022 je dobil 1,62 odstotka glasov, pomembnejši uspeh njegovega nastopa pa je bil preboj Piratov v mestni svet, kjer je njihov edini predstavnik. Ekonomist, ki stranko vodi od decembra 2024, svoj tokratni nastop gradi na štirih letih opozicijskega dela. Mestni oblasti očita, da daje prednost turistom in premožnim investitorjem, prebivalce pa izrinja. Med obljubami izstopata postopna uvedba brezplačnega vrtca za vsakega otroka in dolgoročna vrnitev tramvaja. Pred tem bi prenovil mrežo avtobusnih prog in uvedel hitre avtobuse. Napoveduje tudi zamenjavo vodstva Zdravstvenega doma Ljubljana in dejavnejše pridobivanje zdravstvenega kadra. Po neuspehu Piratov na letošnjih državnozborskih volitvah je članstvu ponudil odstop; v Ljubljani preverja, koliko lahko dosedanje opozicijsko delo poveča njegov volilni doseg.

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića): po dvajsetih letih še po sedmi mandat

Ljubljano vodi od leta 2006, na novembrskih volitvah pa bo skušal dobiti sedmi županski mandat. Diplomirani ekonomist je pred prihodom v mestno hišo ustanovil Electo in med letoma 1997 in 2005 vodil Mercator. Del sodelavcev iz trgovske družbe je pripeljal tudi v mestno upravo. Leta 2022 je zmagal že v prvem krogu z 61,83 odstotka glasov. Tokrat stavi na izkušnje, ekipo in nadaljevanje projektov. Ob napovedi kandidature je izpostavil nova javna stanovanja, zlasti v Stanežičah, posodobitev avtobusnega prometa in načrtovano sežigalnico odpadkov. Vztraja tudi pri prenovi osrednje tržnice, ki je bila že med njegovimi prvimi volilnimi obljubami. Prav tržnica, kanal C0, sežigalnica in ureditev parkiranja so vprašanja, pri katerih se z nasprotniki najbolj razhaja. Medtem ko sam poudarja izvedene investicije, protikandidati zahtevajo več vpliva prebivalcev na odločitve in drugačne razvojne prednostne naloge.

Mihael Jarc (Lista za čisto pitno vodo): župana bi zamenjal, Mesarski most pa preselil

Nekdanji mestni svetnik in od leta 2024 predsednik Stranke slovenskega naroda se vrača z Listo za čisto pitno vodo. Za ljubljanskega župana je kandidiral že v preteklosti, tokrat pa v ospredje postavlja posege v prostor in varovanje vodnih virov. Nasprotuje sedanji trasi kanala C0 ter zagovarja iskanje dodatnega vira pitne vode na območju Krima. Razveljavil bi podrobni prostorski načrt za Stanežiče: namesto blokov in tehnične baze Ljubljanskega potniškega prometa predlaga enodružinske hiše z vrtovi ter dom za starejše. Med najbolj nenavadnimi zamislimi njegovega programa je selitev Mesarskega mostu na Rakovo jelšo, da bi jo bolje povezali z Ižansko cesto. Ustavil bi tudi sedanji projekt prenove osrednje tržnice. V županski nastop se podaja skupaj s kandidaturo za mestni svet, povezovanja v predvolilno koalicijo ob predstavitvi ni napovedal. Ljubljani bi, kot pravi, rad vrnil dušo, srce in nasmeh.

Luka Mesec (Luka za Ljubljano): lepo mesto bi naredil še dostopno

Sokoordinator Levice in nekdanji minister za delo se v župansko tekmo podaja z listo Luka za Ljubljano. V prestolnici živi dvajset let, svojo kandidaturo pa predstavlja kot povezovanje z meščani, ki presega strankarske okvire. Jankoviću priznava preobrazbo podobe mesta, vendar meni, da je po dveh desetletjih čas za novo generacijo oblasti. V prvem letu mandata obljublja brezplačne vrtce, v najbolj obremenjenih delih mesta pa bi turistično oddajanje stanovanj omejil na trideset dni na leto. Pet odstotkov občinskega proračuna bi namenil projektom sosesk in četrtnih skupnosti, pri katerih bi sodelovali prebivalci. Med prednostnimi nalogami so še hitrejši javni prevoz, več zelenja in boljša dostopnost vsakdanjih storitev. Pri brezdomstvu zagovarja pristop, ki najprej zagotovi bivanje, pri zasvojenosti pa varne sobe in okrepljeno pomoč. Program povezuje z izkušnjami iz vodenja socialne politike na državni ravni.

Gregor Novak (Prerod): Prebiličev adut je pot začel v policijski uniformi

Pravnik in odvetnik je poklicno pot začel v policiji, deloval v Policijskem sindikatu Slovenije in pozneje opravljal funkcijo generalnega sekretarja ministrstva za notranje zadeve. Odraščal je v Novih Jaršah, izkušnje iz javnih sistemov pa ponuja kot podlago za upravljanje Ljubljane. V Prerodu Vladimirja Prebiliča je predsednik sveta stranke in ljubljanskega mestnega odbora ter član izvršnega odbora. Zavzema se za preglednejšo porabo javnega denarja, javnost pogodb in večjo vlogo četrtnih skupnosti. Na stanovanjskem področju napoveduje povečanje javnega najemnega fonda, obnovo praznih mestnih nepremičnin in gradnjo sosesk, ki bi imele tudi potrebno infrastrukturo. Promet bi izboljšal z zanesljivejšimi avtobusi in povezavami med četrtmi, parkiranje pa urejal skupaj s stanovalci. Nasprotuje sežigalnici na Barju. Njegovo izhodišče je, da mora mestna uprava predvsem olajševati vsakdanje življenje prebivalcev.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine): s kosilnico nad Jankovićevo vladavino

Predsednik stranke Glas za otroke in družine ter ljubljanski mestni svetnik je med najbolj izpostavljenimi nasprotniki kanala C0. Nasprotovanje projektu in zahtevo po odhodu Zorana Jankovića povezuje tudi s svojo župansko kandidaturo. Leta 2022 je s 6,95 odstotka glasov zasedel tretje mesto, za sedanjim županom in kandidatko Levice Natašo Sukič. Tokrat je kampanjo v Štepanjskem naselju pospremil z delovno akcijo in košnjo zelenice ob vrtcu ter šoli. S tem je ponazoril očitek, da mestna oblast zanemarja osnovno vzdrževanje sosesk. Obljublja več pozornosti stanovanjskim naseljem, urejanje parkirišč in vgradnjo dvigal v starejše bloke, kjer je to mogoče. Opozarja tudi na pomanjkanje osebnih zdravnikov in prometne zastoje. Njegova kampanja tako združuje ostro nasprotovanje županu z obljubami o izboljšavah v soseskah, ki jih po njegovem prepričanju dolgoletno urejanje mestnega središča ni dovolj zajelo.

Aleksandar Repić (neodvisni kandidat): Všečke bi zamenjal za volilne glasove

Spletni vplivnež, na družbenih omrežjih znan kot Nepridiprav, je za župansko kandidaturo zbral 1600 overjenih podpisov, enako število pa za listo za mestni svet. Ob tem je priznal, da je zbiranje podpisov zahtevnejše, kot bi sklepali po številu njegovih sledilcev. Program je po lastnih navedbah oblikoval na podlagi ankete, v kateri je sodelovalo 17.000 ljudi, in pogovorov na stojnici. Njegov vstop v tekmo spremlja tudi preteklost, o kateri je sam javno govoril. Leta 2015 je bil pogojno obsojen zaradi sodelovanja pri požaru kolibe, v katerem je umrl človek; razkril je tudi prestajanje zaporne kazni po napadu z nožem na varnostnika. V primerjavi s kandidati iz parlamentarne ali mestne politike volilce nagovarja predvsem prek družbenih omrežij. Zbranih podpisov zato ne predstavlja le kot pogoja za nastop na volitvah, temveč tudi kot podporo ljudi, ki so bili pripravljeni opraviti postopek na upravni enoti.

Anton Rop (Ljubljana smo vsi): vodil je državo, prevzel bi prestolnico

Nekdanji premier se v ljubljansko politiko podaja z nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Sopredsedujeta novi stranki Ljubljana smo vsi: Rop kandidira za župana, Klakočar-Zupančičeva pa je nosilka liste za mestni svet. Ekonomist je bil minister za delo in minister za finance, med letoma 2002 in 2004 pa je vodil vlado. Pozneje je bil podpredsednik Evropske investicijske banke, kjer se je ukvarjal tudi s financiranjem prometne in energetske infrastrukture. V kampanji poudarja, da Ljubljana potrebuje preglednejše, strokovnejše upravljanje. Prednost bi dal dostopnim in neprofitnim stanovanjem, boljšemu javnemu prevozu, premišljeni zemljiški politiki in čistejšemu zraku. Zagovarja turizem, ki ne poslabšuje življenjskih razmer prebivalcev. Čeprav priznava, da se je mesto v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenilo, meni, da so potrebe ljudi danes drugačne in zahtevajo novo mestno vodstvo.

Apolonija Simon (Vesna in civilna družba): Križank ne da, prevzela bi še mestno hišo

Akademska slikarka in ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kandidira kot nestrankarska predstavnica civilne družbe s podporo Vesne. Prepoznavna je po prizadevanjih, da šola ostane v Križankah. Prav ta spor z mestnimi oblastmi navaja kot eno od izkušenj, zaradi katerih se je odločila za kandidaturo. Sodeluje tudi v civilnih iniciativah, ki opozarjajo na posege v prostor, varovanje vode, dreves in kulturne dediščine. Nasprotuje kanalu C0 in načrtovani sežigalnici na Barju. Mestni oblasti očita, da opozorila prebivalcev prevečkrat obravnava kot oviro, namesto da bi jih vključila v odločanje. Zagovarja zgodnejše sodelovanje s stroko in javnostjo ter preglednejšo porabo občinskega denarja. Poudarja javni interes: zasebne investicije so po njenem del razvoja, vendar dobiček ne sme prevladati nad zdravjem, okoljem in skupnim prostorom. Mesta, poudarja, ne moremo voditi kot podjetje.

Aleš Vrhovec (SDS): arhitekt bi gradil stanovanja in ustavljal Jankovićeve projekte

SDS je v župansko tekmo poslala arhitekta iz biroja Gregorc/Vrhovec, ki se doslej v politiki ni vidneje izpostavljal. Med njegovimi odmevnejšimi projekti je Slovenska hiša na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu leta 2018. Nastopa pod sloganom Ljubljana. Drugače. Med ključnimi obljubami je gradnja najmanj 3000 stanovanj na leto s poudarkom na stanovanjih za nakup. Nadaljeval bi tudi javno stanovanjsko gradnjo, spodbujal zadruge in omogočal najem s poznejšim odkupom. Objavil bi javno bazo mestnih nepremičnin in ustanovil agencijo za urbani razvoj. Na prometnem področju predlaga pogostejše avtobuse, krožne povezave med četrtmi in sodelovanje z državo pri tretjem pasu avtocestnega obroča. Ustavil bi sežigalnico in sedanji projekt prenove tržnice, projekt C0 pa zadržal do celovite presoje vplivov na okolje. Kot politični novinec se predstavlja z arhitekturnimi izkušnjami in načrtom drugačnega urejanja prostora.

Marko Koprivc (SD): levico bi povezal, stadion pa vrnil mestu

Nekdanji poslanec SD, ki je opravljal tudi funkcijo državnega sekretarja za kohezijsko politiko, se znova podaja v tekmo za ljubljanskega župana. Za ta položaj je kandidiral že leta 2018. Tokrat nastopa z obljubami o dostopnejših javnih storitvah in nižjih življenjskih stroških. Napoveduje cenejši in kakovostnejši javni prevoz, nižje cene vrtcev in manjše stroške ogrevanja. Več denarja bi namenil zdravstvenim domovom, dostopu do osebnega zdravnika in preventivnim programom, saj meni, da se je preveč vlagalo v koncesionarje. Za starejše predlaga več oskrbe na domu, za otroke pa odprte šole in počitniške programe tudi poleti. Med odmevnejšimi zamislimi je mestni odkup bežigrajskega stadiona, kjer bi uredili parkovne površine in zgradili javna najemna stanovanja. Dediščino bi ohranili, dodali pa tablo o tamkajšnji prisegi kolaborantov fašizmu in nacizmu. Njegov nastop spremlja tudi izrazit poziv k povezovanju levih političnih sil pred volitvami in po njih. Ljubljano označuje za mesto heroj, sedanjo državno oblast pa za avtoritarno. »Stopimo skupaj, preden bo prepozno,« poziva v napovedanem boju proti skrajni desnici.