V ljubljanski urbani regiji je zaživel regijski sistem izposoje električnih koles BicikEL, ki povezuje več občin in uporabnikom omogoča, da si kolo izposodijo v eni občini ter ga vrnejo v drugi. Sistem je nastal pod okriljem Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), pri njegovi vzpostavitvi pa sodelujejo občine, ki želijo z enotno storitvijo prebivalcem olajšati predvsem vsakodnevne poti in zmanjšati odvisnost od avtomobila.
Kolo brez občinskih meja
V prvi fazi je BicikEL na voljo v Komendi, Trzinu, Mengšu, Medvodah, Dolu pri Ljubljani, na Brezovici, v Dobrovi - Polhovem Gradcu in na Škofljici, sistem pa naj bi se postopoma širil še v druge občine. Cilj je, da bi do leta 2028 enotna javna izposoja električnih koles zaživela v najmanj 21 občinah ljubljanske urbane regije. Predvidenih je 94 lokacij z 854 priklopnimi mesti in 549 električnimi kolesi. Kot je povedal župan Jurij Kern, je v Komendi urejenih pet postajališč. V Suhadolah je postajališče pri cerkvi, na Križu pri gasilnem domu, v Mostah pri stari mlekarni oziroma nasproti Tuša, v Komendi pri novem parkirišču ob športnem parku in na Gmajnici pri teniških igriščih. Celoten sistem naj bi začel delovati v začetku oktobra. Tudi župan občine Trzin Peter Ložar je napovedal, da bo sistem izposoje električnih koles v Trzinu zaživel predvidoma oktobra. V Trzinu bo šest postajališč. Tri bodo v obrtno-industrijski coni, vse neposredno ob kolesarski stezi, in sicer v bližini naslovov Blatnica 12, Blatnica 2 in Motnica 11a. Dve bosta v starem Trzinu, na Habatovi ulici 7d in v bližini stanovanjskih blokov na Ljubljanski cesti, eno pa v Mlakah na Ploščadi dr. Tineta Zajca 1. Poleg teh bo v Mlakah postavljeno dodatno postajališče, ki bo del Nomagovega testnega projekta. Investicija je vredna 172.160 evrov z DDV, občina Trzin pa je bila uspešna na razpisu, zato je upravičena do 137.726 evrov sofinanciranja. V oktobru bodo sistem BicikEL vzpostavili tudi v Mengšu. Za začetek so predvidene tri lokacije: pri nekdanji enoti Gobica vrtca Mengeš, pri Zdravstveni postaji Mengeš in pri trgovini Tuš.
Posebnost regijskega sistema je prav njegova povezanost. Uporabniku pri vsakodnevni poti ne bo treba preverjati, ali je kolo mogoče vrniti na drugi strani občinske meje, saj bo sistem deloval kot celota. BicikEL bo združljiv tudi z ljubljanskim sistemom BicikeLJ, cilj pa je povezovanje različnih načinov trajnostne mobilnosti. Enotna bo tudi naročnina, ki za eno leto znaša 25 evrov. Sistem naj bi tako predstavljal cenovno dostopno možnost za poti, pri katerih je avtomobil pogosto najpreprostejša, vendar ne nujno najbolj smiselna izbira. Z njim želijo občine prispevati k zmanjševanju prometnih zastojev in drugih posledic vsakodnevnih migracij v širšem ljubljanskem prostoru.
Povezovanje koles in javnega prometa
Za delovanje sistema skrbi izbrani ponudnik Nomago, kolesa pa imajo enotno podobo. So srebrna z zelenimi nalepkami, na katerih je označeno, iz katere občine kolo prihaja. Tudi ime BicikEL je povezano z njegovo osnovno značilnostjo: izhaja iz pogovorne besede za kolo, končni »el« pa nakazuje električni pogon.
Uporabniki bodo sistem upravljali prek digitalne platforme Nomago Bikes. Prek mobilne aplikacije se bodo lahko registrirali, poiskali prosto kolo, ga rezervirali in najeli, nato pa ga vrnili na ustrezno postajo. Aplikacija bo omogočala tudi spremljanje zasedenosti postaj v realnem času, pregled zgodovine najemov in plačilo storitve.
Platforma bo povezana z Urbano, sistemom IJPP ter drugimi elementi javnega prometa in vozlišči P+R. Namen je, da električno kolo ne bi bilo zgolj samostojna oblika prevoza, ampak del širše mreže trajnostne mobilnosti. Tako bi lahko uporabnik del poti opravil z avtobusom ali vlakom, nadaljeval z električnim kolesom in se po potrebi povezal še z drugimi oblikami prevoza.
Za občine bo sistem pomenil tudi nov vir podatkov o mobilnosti. Spremljali bodo število izposoj, prevožene kilometre, uporabo posameznih postaj, razmerje med izposojami in vračili, najbolj obremenjene relacije ter časovne vzorce uporabe. Podatki bodo pokazali tudi ocene prihrankov emisij ogljikovega dioksida.
Regijski projekt je po besedah predstavnikov RRA LUR in sodelujočih občin rezultat sodelovanja občin ljubljanske urbane regije. Občine so se za podporo pri uresničevanju projekta prijavile tudi na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. Pri tem poudarjajo, da namen sistema ni zgolj ponuditi nove možnosti prevoza znotraj posamezne občine, temveč predvsem vzpostaviti povezavo med njimi.
BicikEL tako prinaša drugačen pogled na vsakodnevno mobilnost v regiji: uporabnik naj bi lahko pot načrtoval glede na svojo destinacijo, in ne več glede na občinsko mejo. Če bo sistem zaživel v načrtovanem obsegu, bo električno kolo postalo del skupne prometne infrastrukture širšega ljubljanskega prostora.