V Ruski trgovini je bilo v dneh pred prazniki živahno. Svetlana Fedorenko je preskakovala med slovenščino in ruščino, odvisno od tega, ali so bili kupci Slovenci ali Rusi. »Zdi se mi, da Ruse takoj prepoznam po obrazu,« se je zasmejala prijazna prodajalka, ki v trgovini dela dobro leto, pred tem pa je bila devet let stalna stranka, prav od začetkov odprtja Ruske trgovine v trgovsko-poslovnem centru Murgle. Več ko je v Slovenijo prihajalo Rusov, večje je bilo povpraševanje po ruski hrani.
»Močno smo pogrešali našo hrano. Morali smo jo naročati iz Italije. Spomnim se, da smo potem čakali ob avtocesti, da so nam iz kombijev dajali naročene stvari, predvsem ribe, pa čokolade, semena, polnjene testenine pelmene,« se spominja časov, ko ji je v Slovenijo rusko hrano pošiljala tudi mama.
Zdaj ni več težav in ruske gospodinje lahko vse, kar potrebujejo za ruski obed, kupijo v Ljubljani. »Če je večerja slavnostna, mora biti na mizi šuba,« trdi Svetlana, za to potrebujete slanike, rdečo peso, korenček in krompir, vse pa zložite v solatno zloženko. »Veste, da smo pogrešali celo rdečo peso, ki je pred petnajstimi leti, ko sem prišla v sem, ni bilo mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, le na tržnici so jo imeli. Tudi rusko kislo zelje je drugačno od vašega, primešan je nariban korenček, včasih tudi brusnice,« opisuje razlike med slovensko in rusko hrano.
Dimljeni losos in kaviar za Slovence
Ruska gospodinja v njihovi trgovini kupi še vložene paradižnike, ajdovo kašo, za katero trdijo, da ima drugačen okus kot slovenska, ruska gospodinja bi v trgovini kupila tudi gorčico v prahu, da jo sama zmeša v omako, ki je potem, kot trdi Svetlana, »hudičevo močna, kar solze vam tečejo, ko jo jeste«.
Najbolj pa so Rusi v Sloveniji pogrešali ribe. Najbolj tipične so slaniki v slanici. Svetlana je odprla posodo in v njej je bila cela riba z glavo, kožo in kostmi. »Na tak način jo imamo najraje, tako so jo prodajali v starih časih. Seveda pa imamo tudi že očiščeno in narezano ribo, da gospodinji ni treba pacati,« se je zasmejala.
Potem imajo še skuše v olju, maslenko, dimljene papaline. »V Sovjetski zvezi se jih ni dobilo vsak dan, samo za praznike so jih prodajali.« Najbolj priljubljene pa so majhne posušene ribice, ki jih imajo radi kot prigrizek k pivu. »Tudi Slovenci so že navajeni na suhe ribice. Največkrat pridejo slovenski študenti, ki rečejo, da so bili na izmenjavi v Rusiji, da so pili pivo in jedli dobre smrdljive ribe,« pravi Svetlana, ki opaža, da tudi vse več slovenskih kupcev prihaja po njihove ribe.
Med njimi so posebno priljubljeni dimljeni losos in jeseter ter sušena tuna v mrežici. Pa seveda kaviar. »Najbolj cenjen je lososov kaviar, je tudi najdražji. Rusi imajo radi jesetrov kaviar, Slovenci pa imajo radi tudi kaviar iz postrvi,« je povedala Svetlana in pridala, da Rusi kaviar jedo le za praznike.
S prazniki je povezano tudi veliko otroške nostalgije. V ruskih trgovinah prodajajo bonbone na kilogram, ki so zaviti v svetleče in pisane ovitke. »Včasih je bilo tako, da so nam starši za novo leto podarili škatlo, v kateri so bili različni bonboni. Ta navada se je še obdržala,« je razložila Svetlana. Med bonboni so še posebno dobri tisti, ki se imenujejo ptičje mleko. Za Ruse so ti približno enaka nostalgična bombica okusa, kot so za nas ledene kocke. In to ne glede na to, s katerega konca bivše države prihajajo.
»V starih časih smo bili vsi v isti državi. Trgovina je spomin na stare čase, da zaživi nostalgija. Vsi smo prijatelji in ne pogovarjamo se o politiki,« je zatrdila zgovorna prodajalka, mlajši fant, ki je v trgovino prišel kupit pelmene, pivo in suhe ribe, pa je zatrdil, da je trgovina kot ruska baza. Baza ruske nostalgije.
