Oganes Mailian je v glavnem armenskem mestu Erevan delal kot avtomehanik. V Ljubljani, kamor so se z družino preselili leta 2018, pa je na Krakovem odprl delavnico, kjer servisira kolesa, izdeluje ključe in brusi rezila. »Za popravljanje avtomobilov bi potreboval veliko večjo delavnico in več orodja, zato sem se preusmeril v popravljanje koles,« v majhnem delovnem prostoru na Krakovskem nasipu pove sogovornik. In doda, da se z brušenjem nožev ukvarja že ves čas, že 20 let. Kar je poleg drugega obrtniškega znanja, povezanega z lesom, usvojil v dedkovi mizarski delavnici, kjer je imel tudi brusilne stroje.
»Brusim nože in škarje. Naj vam pokažem, kako sem nabrusil nože,« navdušeno reče in tekoče ter natančno delovanje rezila demonstrira na kosu papirja. Rezila k njemu pogosto prinašajo iz okoliških lokalov in restavracij. Brusi tudi mesoreznice, slamoreznice, aparate za britje in orodja, na valju z diamantnim brusom pa tudi keramične nože. Pri tem uporablja vodo in zaradi prahu ima zraven brusilnega stroja tudi sesalno cev, kot razloži in pokaže orodje. Takoj zatem že obrne kolo in popravi sneto verigo. Medtem se na kolesu pred delavnico ustavi še sosed, Italijan. V delavnici je tako bolj ali manj ves čas dinamično. S sosedi – tam so kavarna, lokali, trgovina in seveda stanovalci – se vsi poznajo in marsikdaj tudi klepetajo. Vzdušje na ulici je prijetno, sklene Oganes Mailian.
Ljudje so prijazni
»V Ljubljani mi je zelo všeč, mirna je. Ljudje so prijazni in niso agresivni,« še v slovenščini pove sogovornik. Iz Armenije se je odselil zaradi politične situacije, dolgega konflikta z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha. Ker je vojaški zavezanec, je želel oditi. Ni želel iti v vojno, prav tako ni želel, da bi šel v vojsko njegov sin, ki tu obiskuje Gimnazijo Moste, hčerka pa se šola v Biotehniškem izobraževalnem centru.
Ljubljana sicer ni bila prva izbira za selitev družine Mailian. »Najprej smo želeli iti v Kanado, zaradi česar sem v Armeniji naredil izpit za upravljalca žerjava, a zaradi omejitev pri imigracijskih dovoljenjih nismo odšli. Z ženo sva razmišljala tudi o Bolgariji, a nama za razliko od Slovenije ni bila všeč,« pojasni proces izbiranja nove države. Tu mu je, kot je še dejal sogovornik, zelo všeč tudi Podpeško jezero. Ob poletnih večerih in konec tedna se gredo tja velikokrat skopat, medtem ko mu je Blejsko jezero premrzlo.
