Na direkciji za infrastrukturo bodo načrte za nadgradnjo ljubljanske železniške postaje zaupali konzorciju podjetij Elea iC in Tiring inženiring, ki je oddal približno 600.000 evrov nižjo ponudbo kot SŽ Projektivno podjetje. Posel sta izbrani podjetji pripravljeni dokončati za slabih 6,1 milijona evrov, kar je 1,8 milijona evrov več od ocenjene vrednosti javnega naročila. Ko bodo na direkciji podpisali pogodbo z izbranim konzorcijem, bo začel teči 19-mesečni rok, do katerega bosta morali podjetji pripraviti vse projekte za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, izbor izvajalca in izvedbo gradnje.
Po pričakovanjih bi torej za gradbeno dovoljenje lahko zaprosili sredi leta 2022, do konca tega leta pa objavili vsaj razpis za izbor izvajalca gradbenih in drugih del. Nadgradnja glavne postaje, ureditev tirov, tirnih naprav in peronske infrastrukture so ocenjeni na 110 milijonov evrov, a točna številka bo seveda znana šele po izboru izvajalca teh del. Ne glede na to bo nova železniška postaja daleč največji projekt v Ljubljani v zadnjih nekaj desetletjih.
Naročilo presega zakonsko mejo
Ravno zato je toliko bolj odmeven poziv Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), naj ministrstvo za infrastrukturo razveljavi aktualni javni razpis za projektiranje postaje in razpiše javni natečaj ter izbere najboljšo arhitekturno rešitev. »Zakon o javnem naročanju za javno naročilo projektiranja novih objektov v javni rabi, katerega investicijska vrednost presega 2,5 milijona evrov, predpisuje izvedbo javnega natečaja. Ugotavljamo, da bi naročnik skladno z določili zakona moral razpisati javni natečaj,« poudarjajo v zbornici, kjer ne sprejmejo argumenta direkcije, da je bil za železniško postajo natečaj izveden leta 2008. Šlo je namreč za interni vabljeni natečaj, ki ga je pripravilo podjetje Emonika, tedanji zasebni partner pri projektu potniškega centra, na katerem je bila udeležba zelo omejena.
Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da so pri pripravi razpisne dokumentacije skrbno preučili tudi vprašanje ponovnega javnega natečaja, »vendar je bilo mnenje pravne stroke, da odlok o zazidalnem načrtu predstavlja zakonit in veljaven predpis, ki ga mora naročnik kot investitor upoštevati pri projektiranju zadevnih projektov«. Omenjeni odlok v 10. členu res določa, da mora načrt arhitekturne projektne dokumentacije za nadhod železniške postaje s postajno dvorano nad tiri biti pripravljen na podlagi prvonagrajene natečajne rešitve internega vabljenega natečaja, na katerem je leta 2008 zmagal arhitekturni biro Ravnikar-Potokar. »Gre za obvezno določbo odloka o zazidalnem načrtu, ki jo mora naročnik kot investitor upoštevati, kar pomeni da je naročniku že naložena obvezna arhitekturna rešitev,« pravijo na direkciji.
Podobnega mnenja so tudi na ljubljanski občini, kjer izpostavljajo verjetno ključno dejavnik v razpravi o morebitnem novem arhitekturnem natečaju, to je izgubo dodatnih mesecev. »Program, funkcionalni, prostorski in tehnični pogoji za gradnjo Potniškega centra Ljubljana se od leta 2008 niso spremenili. Ponavljanje dejanj, že izvedenih v letu 2008, v ničemer ne pripomore k pohitritvi izvedbe,« pravijo.
Odlok ne more biti nadrejen zakonu
A v ZAPS pravijo, da je mogoče arhitekturni natečaj izpeljati v petih mesecih, pri čemer v zadnjih petih letih v zbornici še niso imeli primera, ko bi na odločitev natečajne komisije, ki ji lahko hitro sledi podpis pogodbe s projektanti, prejeli revizijski zahtevek. Zato so postopki oddaje naročil preko javnega natečaja za naročnika po njihovi oceni varnejši in včasih celo hitrejši kot postopki javnih razpisov, ki se znajo zaradi mnogih pritožb ponudnikov izdatno zavleči. »Pripravlja se tudi investicija v gradnjo avtobusne postaje in verjetno bomo čez pol leta ponovno slišali podobne argumente, da natečaj ni bil razpisan zaradi pomanjkanja časa, čeprav bi ga v letu 2020 lahko brez težav izvedli,« opozarjajo.
Problematično se jim zdi tudi sklicevanje na zazidalni načrti, saj ta po njihovem mnenju ne more biti hierarhično nadrejen zakonu, temveč bi moralo biti obrnjeno. »Poleg tega ni jasno, kaj naj bi dikcija iz zazidalnega načrta točno pomenila. Kaj pomeni sledenje avtorski rešitvi? Če pogledamo vizualizacije prvonagrajene rešitve internega vabljenega natečaja iz leta 2008 in današnjih investicijskih načrtov, bomo ugotovili, da je v vmesnem času projekt doživel obsežne spremembe. Ali projekt, ki je danes osnova razpisa, ustreza zahtevam odloka in kdo naj bi to ocenjeval? Naloga naročnika v tem primeru je, da z ljubljansko občino dogovori spremembo besedila odloka, če ocenjuje, da ga ovira pri izpolnjevanju zahtev, ki mu jih nalaga zakon o javnem naročanju,« še pravijo v zbornici, kjer pričakujejo, da bodo javni interes v tem primeru zaščitile za to poklicane ustanove, to so računsko sodišče, javna agencija za varstvo konkurence in komisija za preprečevanje korupcije.
