Ljubljana je poleg Bleda in Obale najbolj oblegana turistična znamenitost Slovenije. Lani je bilo v Ljubljani 2.844.129 turističnih prenočitev. V letnem poročilu javnega zavoda Turizem Ljubljana za leto 2025 pa so napovedali, da je za letošnje leto strateški cilj, da bi v Ljubljani imeli tri milijone nočitev. Do prihodnjega leta tako načrtujejo povprečno rast števila nočitev za 14 odstotkov.
Turist v Ljubljani porabi povprečno 144 evrov na dan, so še ugotovili v poročilu. Pri tem se v zavodu trudijo še za »pozitivno vrednotenje turizma« med meščani. Med drugim so v okviru kampanje Zaradi nas je Ljubljana izvedli tudi javnomnenjsko raziskavo, v kateri je okoli tri četrtine Ljubljančanov o turizmu v mestu izrazilo pozitivno mnenje.
Nas pa je zanimalo, ali kandidati za ljubljanskega župana turizem in njegove posledice na mesto ocenjujejo pozitivno ali negativno.
Vsako leto večji pritok turistov prinaša tudi druge posledice za prebivalce in postavlja se vprašanje, kdaj bo v Ljubljani turistov preveč. Jih je morda že preveč? Izbrane kandidate za ljubljanskega župana smo povprašali, kako ocenjujejo posledice turizma na mesto. Ali je vpliv turizma po njihovi oceni pretežno pozitiven ali pretežno negativen?
V javnosti je vpliv turizma na mesto pogosto razumljen tudi negativno, kot eden izmed glavnih razlogov za draginjo na področju stanovanj pa tudi storitev in gostinske ponudbe. Zanimalo nas je, ali lahko mesto vpliva na splošno draginjo in ali je eden izmed možnih ukrepov tudi regulacija ali omejevanje pritoka turistov.
Klemen Boštjančič, Gibanje Svoboda
Turizem je Ljubljani prinesel prepoznavnost, delovna mesta in prihodke. To priznavam. Vprašanje ni, ali turizem želimo, ampak kje je meja. Ta meja ni v številu nočitev, temveč v tem, kaj turizem povzroči na stanovanjskem trgu in kako vpliva na nočni mir. V javnomnenjski raziskavi, ki smo jo imeli na voljo, 39 odstotkov meščanov meni, da je obseg turizma in prireditev v ožjem središču že presegel mejo, do katere ne škoduje življenju domačinov. Pritisk ni razpršen po mestu, temveč zgoščen v središču, kjer prav tako živijo ljudje.
Hrup je v četrtni skupnosti Center daleč najpogostejši razlog za pritožbe – teh je osemkrat več kot v kateri koli drugi četrti, leto 2025 pa je bilo doslej najglasnejše. Mesto ukrepa le v 16 odstotkih primerov, sicer pa odgovarja, da je pristojna policija. To ni vsa resnica. Mesto z lastnim odlokom določa, do katere ure smejo lokali obratovati, in lahko soglasje za podaljšani obratovalni čas zavrne ali odvzame. Vzvod ima, a ga ne uporablja. Prvo: novi zakon o gostinstvu je priložnost, da ta odlok prenovimo in ga povežemo s pritožbami stanovalcev. Drugo: kratkoročno oddajanje stanovanj omejimo na julij in avgust, z javno evidenco oddajalcev in učinkovitim nadzorom. Brez nadzora je vsaka omejitev le mrtva črka na papirju. Mesto od države že leta zahteva večja pooblastila na tem področju – zdaj jih je treba tudi dobiti. Tretje: prireditve razporedimo po vsem mestu. Ni nujno, da je vsak dogodek na Kongresnem trgu. Četrto in najpomembnejše: v središču moramo ohraniti vsakdanje storitve – pekarno, čevljarja, zdravnika, vrtec. Mesto, v katerem ostanejo le lokali in trgovine s spominki, ni več mesto, ampak kulisa.
Marko Koprivc, SD
Turizem je vedno dobrodošla dodana vrednost, če se ga ustrezno upravlja. Ima pa svoje posledice – ponudba v turistično zanimivejšem, starejšem delu mesta se je prilagodila turističnemu povpraševanju. Porast v Ljubljani je opazen, center mesta je postal izrazito turističen. Vzporedno se je dogajal še en proces: center Ljubljane je začel izgubljati stanovalce pa tudi trgovine in storitve, ki so se selile predvsem v BTC. Praznino je intenzivno zapolnjeval turizem. Mnoge starejše in dotrajane stavbe se niso zdele racionalne za obnovo za bivanje, za turistično oddajanje pa so bile zanimive.
Treba pa je izpostaviti, da se s turizmom pogosto pojasnjuje težave, ki so predvsem posledica odsotnosti drugih politik – denimo stanovanjske. K pomanjkanju stanovanj v Ljubljani zagotovo prispeva tudi kratkotrajno oddajanje. Ampak glavni razlog je v tem, da se je zgradilo bistveno premalo stanovanj. Zato Socialni demokrati zagovarjamo stališče, da dokler stanovanja ne postanejo dosegljiva za bivanje, je treba omejiti oddajanje za turizem. Zakon, ki občinam to omogoča, je bil sprejet na našo pobudo. Zdaj je čas, da se to uredi še na občinski ravni.
Zoran Janković, Vasja Butina s skupino volilcev
Prednosti so vlaganja v javni prostor in infrastrukturo, ki jo v prvi vrsti uporabljajo meščanke in meščani ter so jih omogočila sredstva turistične takse; med tovrstnimi projekti so ureditev nabrežij Ljubljanice, Šanc, podhoda Tivoli, Družinskega parka Muste, Rozarija, pitnikov in koloparkov. Prednost so tudi gospodarski učinki, saj je turizem v Ljubljani v letu 2025 ustvaril približno 700 milijonov evrov, kar predstavlja odstotek slovenskega BDP. V turizmu je zaposlenih 8,3 odstotka oziroma 20.000 delovno aktivnih v MOL. Prednost je tudi spodbujanje lokalne ponudbe. Potrošnja obiskovalcev spodbuja tudi številne druge dejavnosti v mestu in pestrejšo ponudbo storitev za meščanke in meščane. Turizem sofinancira številne kulturne, športne in druge prireditve, ki so namenjene v prvi vrsti našim meščankam in meščanom.
Največji izziv je povečan turistični obisk v poletnih mesecih in na posameznih območjih mestnega središča. Zato preusmerjamo turistične tokove v druge dele mesta in širšo regijo, osrednjo Slovenijo, ter spodbujamo obiske v manj obremenjenih mesecih, s čimer zmanjšujemo pritisk na glavno sezono. Kakovost postavljamo pred številčnost, načrtujemo, da bomo ohranili 1,1 milijona turistov, ki bodo ustvarili od štiri do pet milijonov nočitev. V letu 2027 pričakujemo povečanje obiska Američanov zaradi uvedbe letalske linije in predvsem zaradi obiska Lakersov, ki jih je pripeljal Luka Dončić. Kar 80,4 odstotka Ljubljančanov je zadovoljnih, da je Ljubljana privlačna za obiskovalce, 72,5 odstotka pa jih meni, da imajo meščani in lokalno gospodarstvo od turizma koristi.
Luka Mesec, Levica
Turizem je Ljubljani prinesel večjo prepoznavnost, delovna mesta ter več obiskovalcev kulturnih dogodkov, gostinskih lokalov in drugih dejavnosti. To so prednosti, ki jih želimo ohraniti. Toda uspeha turizma ne moremo meriti samo s številom prihodov in nočitev, ampak predvsem s tem, kako dobro v mestu živijo Ljubljančanke in Ljubljančani.
Največja težava je, ker se mesto vse bolj prilagaja obiskovalcem, prebivalci pa izgubljajo dostopna stanovanja, vsakdanje trgovine in storitve. Središče mesta mora ostati prostor, kjer ljudje živijo, se srečujejo in opravljajo vsakdanje opravke. Če postane predvsem kulisa za turistično potrošnjo, bo izgubilo tudi tisto, zaradi česar je danes privlačno.
Strinjam se, da turizem prispeva k podražitvam, čeprav ni njihov edini vzrok. Posebno problematično je spreminjanje stanovanj v turistične nastanitve, saj zmanjšuje ponudbo za dolgoročni najem in povečuje pritisk na najemnine. Zato se zavzemam za omejitev kratkoročnega turističnega oddajanja in učinkovit nadzor. Hkrati moramo graditi javna najemna stanovanja in spodbujati dolgoročno oddajanje praznih stanovanj.
Mesto ne more določati vseh cen, lahko pa pomembno vpliva na stroške življenja, predvsem z dostopnimi vrtci, kakovostnim javnim prevozom in javnimi stanovanji. Tudi z občinskimi poslovnimi prostori mora ravnati tako, da ohranja trgovine in storitve, ki jih potrebujejo prebivalci.
Turistično rast lahko usmerjamo in omejujemo z odločitvami o nastanitvenih zmogljivostih, rabi prostora in javnih površin. Cilj zame ni vsako leto nov rekord obiska, ampak turizem, od katerega imajo korist tudi prebivalci in ki jih ne izriva iz njihovih sosesk. Ljubljana mora biti najprej dober dom Ljubljančankam in Ljubljančanom.
Anton Rop, Ljubljana smo vsi – lista mag. Urške Klakočar Zupančič in dr. Antona Ropa
Gospodarski učinki so pozitivni, nova delovna mesta in stabilnejši prihodki za gostinstvo, kulturo in lokalne ponudnike. Pomembna je tudi mednarodna prepoznavnost. Večja je privlačnost za študente in močnejše mednarodne povezave. Negativen je vpliv na rast najemnin zaradi širitve kratkoročnih najemov. Negativna je tudi »turistična monokultura«: suvenirizacija in izrinjanje lokalnih trgovin oziroma storitev, ki služijo prebivalcem. Potrebujemo rast kakovosti, ne številk, z usmerjanjem obiskovalcev v razpršena doživetja. V metropolitanski regiji nas je pol milijona: povezani smo – živimo skupaj. Ljubljana je kulturnozgodovinsko središče. Krvavec, Velika planina, Soteska Pekel, Rakitna, Zasavje, Poljanska in Selška dolina … so lahko prostor ravnotežja med varstvom narave in njenimi doživetji.
Kratkoročni najemi so problem. A radikalna omejitev njihovega delovanja ne bo bistveno vplivala na stanovanjsko ponudbo. Zakonska omejitev na 60 dni je razumna. Za spremembo na stanovanjskem trgu so odločilni ukrepi sprememb prostorskih načrtov, ki ne smejo biti v rokah zasebnih, profitnih projektov.
Aleš Vrhovec, Slovenska demokratska stranka (SDS)
Turizem prinaša Ljubljani gospodarske priložnosti, delovna mesta, prihodke in mednarodno prepoznavnost. Vendar moramo paziti, da zaradi njega ne izgubljamo kakovosti življenja prebivalcev.
Eden največjih problemov je nenadzorovano širjenje kratkoročnega oddajanja stanovanj prek platform, kot je Airbnb. To zmanjšuje dostopnost stanovanj, spreminja značaj sosesk in slabša kakovost bivanja ljudi, ki imajo namesto stalnih sosedov nenehno menjajoče se goste. Zato zagovarjam radikalno omejitev takšnega oddajanja in razvoj kakovostnejših hotelskih namestitev. Ljubljana potrebuje turizem, ki mestu prinaša dodano vrednost, ne pa takšnega, ki izriva njegove prebivalce.
Deloma se strinjam. Turizem je prispeval k podražitvam nekaterih storitev, vendar ni glavni razlog za visoke cene stanovanj. Te so predvsem posledica njihovega pomanjkanja in nezadostne gradnje.
Mestno središče je zaradi napačnih razvojnih odločitev izgubilo številne trgovine, delikatese, obrtnike in druge dejavnosti, ki so nekoč služile predvsem meščanom. Namesto živega mestnega središča dobivamo vse bolj turistificirano okolje. Mesto mora z ustrezno regulacijo kratkoročnega oddajanja, prostorsko politiko in spodbujanjem lokalnih dejavnosti ponovno poskrbeti za ravnovesje med turizmom in kakovostjo življenja prebivalcev.
Jasmin Feratović, Piratska stranka Slovenije
Ljubljana je zaradi turizma postala bolj globalno in bolj odprto mesto, kot je bila nekoč. Ne moremo pa mimo dejstva, da je turizem spodbudil visoko inflacijo v gostinskem in stanovanjskem sektorju, zaradi naložb, usmerjenih v prenavljanje historičnega centra, pa trpijo drugi predeli mesta.
Če vsakodnevno hodimo mimo nekaterih prepoznavnejših luksuznih novogradenj, na primer Šumija ali novega kompleksa ob Masarykovi, lahko hitro vidimo, da je lep del teh kompleksov oddajanih v najem turistom. Prišli smo do situacije, ko se v bistvu na tak način gradijo celi hoteli, le rečemo jim ne hoteli, ker se uradno ne tržijo kot taki. Kako naj Ljubljančan s povprečno plačo tekmuje na stanovanjskem ali najemniškem trgu z milijoni turistov, ki so pripravljeni vsak za nekaj dni odšteti tudi po 100 evrov ali več za prenočevanje? Enostavno ne more in ravno v tem je jedro težave.
Turizem je popolnoma porušil tako trg nepremičnin kot najemniški trg. Ljubljana bi se morala zavzemati za popolno prepoved kratkoročnega oddajanja stanovanj v najem turistom, saj bo mesto v nasprotnem primeru povsem uničilo prihodnost celi generaciji mladih, ki si tu ne morejo več ustvarjati prihodnosti.
Mojca Sojar, Nova Slovenija in Fokus
Ljubljana in z njo Slovenija sta odlični turistični destinaciji, vsaj tako povedo mnogi tisti, ki so ju že obiskali in se tudi radi vračajo. Gotovo je prednost, da je Ljubljana prepoznavna v svetu, kar pomeni, da gredo turisti še na izlete zunaj mesta in povedo o naših lepotah tudi drugim.
Vidimo pa tudi težave, ki jih turizem prinese s seboj – avtobuse, ki parkirajo na ozkih ulicah pred hoteli in povzročajo dodatno gnečo (Miklošičeva, Dalmatinova, Vošnjakova …). Treba bo urediti enotno parkirišče za turistične avtobuse, tudi če bo to pomenilo nekaj peš hoje za turiste. Veliko mest je tudi že uvedlo takso za vstop avtobusov v središče mesta, zakaj je ne bi tudi Ljubljana? Druga težava so višje cene gostinskih storitev in izdelkov v centru mesta, ki jih povzroča povpraševanje turistov. Enake cene veljajo tudi za domače goste, ki pa s tem seveda niso zadovoljni.
Turizem Ljubljana dobro promovira in skrbi za turizem v Ljubljani ter vključuje vedno več možnosti ogledov na turistično kartico. Na turiste ne smemo gledati kot na dodatno gnečo v Ljubljani, kot županja pa bom poskušala storiti vse, da se bodo v centru mesta in malo ven iz njega najprej dobro počutili prebivalci Ljubljane ter da bo prijazen tudi do turistov.