Kriza javnega zdravstva je pereča po vsej državi, a nikjer bolj kot v Ljubljani. Po zadnjih podatkih je v Ljubljani 29.883 oziroma 10,6 odstotka odraslih oseb brez družinskega zdravnika. Brez otroškega pa 3662 oziroma 7,1 odstotka vseh mladoletnih Ljubljančanov. V enakem obdobju lani je bilo brez zdravnika 26.376 odraslih in 3496 otrok, kar pomeni, da se razmere slabšajo.
Ljubljanska občina se sicer že trudi pridobivati nove družinske zdravnike z različnimi programi, od podeljevanja štipendij do prednostne obravnave pri pridobivanju javnega stanovanja. Izbrane županske kandidate smo vprašali, s katerimi ukrepi bi oni blažili zdravstveno krizo, če bi jim Ljubljančani podelili mandat za vodenje občine.
Razmere v zdravstvu so sicer primarno odgovornost države. Ima pa občina in s tem župan posredno možnost in odgovornost, da na različne načine skrbi za kakovostne pogoje za izvajanje zdravstvene oskrbe tako za zaposlene kot za občane in občanke. Ljubljanska osrednja občinska zdravstvena institucija je sicer Zdravstveni dom Ljubljana (ZDL). Ta ima več kot 1500 zaposlenih, od tega je četrtina zdravnikov.
Lani ga je zaradi različnih razlogov zapustilo 29 zdravnikov specialistov, zaposlili pa so tudi 36 novih zdravnikov, smo prebrali v letnem poročilu. Kljub temu primanjkuje zdravnikov na področju družinske medicine, pediatrije in zdravstvene nege ter zobozdravstvenih asistentk, primanjkuje pa tudi kadra v nekaterih podpornih službah. V minulem mandatu je bilo vprašanje vodenja Zdravstvenega doma Ljubljana velikokrat izpostavljeno zaradi domnevnega trenja med vodstvom in zaposlenimi. Kandidate smo zato vprašali, na kakšen način, če sploh, bi preuredili Zdravstveni dom Ljubljana.
Anton Rop, Ljubljana smo vsi – lista mag. Urške Klakočar Zupančič in dr. Antona Ropa
Mesto samo je glede ukrepanja res omejeno. Zato je na tem področju pomembno konstruktivno in aktivno sodelovanje z vlado. In vendar mesto ni brez vzvodov. Treba je spremeniti odnose znotraj ZD Ljubljana, kjer preobremenjene mlade zdravnice in zdravniki odhajajo, starejši pa se čim hitreje upokojujejo, zato ker je nezadovoljstvo z organizacijo in razmerami očitno. Reorganizacija ZD Ljubljana mora biti prioriteta. Jasna mora biti razmejitev med zasebnim in javnim. Zdravstvenim ekipam je treba zagotoviti administrativno podporo, da imajo več časa za bolnike. In predvsem od vodstva zahtevati merljive izboljšave in javno poročanje. Ljubljana kot ustanoviteljica mora prevzeti svoj del odgovornosti za dostopno osnovno zdravstvo.
Klemen Boštjančič, Gibanje Svoboda
Po podatkih ZZZS je bilo konec septembra v Ljubljani brez izbranega družinskega ali otroškega zdravnika 28.534 ljudi. To ni le statistika, to je 28.534 Ljubljančank in Ljubljančanov. Mesto ne določa ne števila specializacij ne zdravniških plač. Je pa ustanovitelj ZD Ljubljana, zavoda s približno 1500 zaposlenimi, podeljuje koncesije za dejavnost na primarni ravni in odloča, kje v mestu so ambulante. To niso majhna pooblastila – in prav teh mesto doslej ni dovolj izkoristilo.
Konkretni ukrepi:
Prvi: v prvem letu upravljalska prenova ZD Ljubljana z merljivimi standardi dostopa. Danes niti ne vemo, koliko ljudi čaka in kako dolgo v posameznih enotah. Ti podatki morajo biti javni, objavljeni mesečno in po ambulantah.
Drugi: aktivna uporaba koncesij. Če javna mreža nekje ne zmore zapolniti tima, naj mesto razpiše koncesijo ter zagotovi prostor in opremo. Prazna ambulanta nikomur ne koristi.
Tretji: ambulante tam, kjer ljudje živijo. Nove soseske rastejo brez zdravstvene oskrbe, obstoječe enote pa pokrivajo vse več ljudi. Lokacija ambulant je odločitev mesta.
Četrti: evalvacija administrativnih dni. Uvedeni so bili z dobrim namenom, a vse kaže, da dostop do zdravnika dodatno otežujejo. Če evalvacija to potrdi, jih odpravimo. Hkrati ponovno presodimo prenos nujne medicinske pomoči z ZD Ljubljana na UKC iz leta 2022 in ga popravimo, če je poslabšal dostopnost.
Peti: razbremenitev zdravnikov administracije. Vsaka ura, porabljena za papirje, je ura manj za paciente – in to je stvar organizacije, ne zakona.
Šesti: konkretne ugodnosti za kader – poleg kadrovskih stanovanj brezplačno parkirišče ob delovnem mestu, pomoč pri selitvi in štipendije z zavezo poznejše zaposlitve v ljubljanski javni mreži.
Zdravstveni dom brez zdravnikov je le stavba s praznimi ambulantami.
Zoran Janković, Vasja Butina s skupino volilcev
Veseli nas, da opažate naša dosedanja prizadevanja, saj smo naredili vse, kar je bilo mogoče oziroma v naši pristojnosti. Še naprej bomo zagotavljali neprofitna stanovanja (doslej smo jih 29) in štipendije. Z novimi in obnovljenimi enotami zdravstvenega doma v Jaršah in na Metelkovi bomo zagotovili lažjo dostopnost bolnikom in boljše delovne pogoje. Prizadevali si bomo, da nam država dodeli dodatne programe družinske medicine in pediatrije, da bomo lahko podelili koncesije, saj si mladi zdravniki in zdravnice želijo različnih možnosti zaposlitve. Na strani države bi bilo treba nujno zmanjšati administrativne obremenitve, skrajšati postopke za zaposlitev zdravstvenega kadra iz tujine in bolj popularizirati poklice družinskega zdravnika in pediatra. Ne smemo pa pozabiti, da je 80.000 pacientov, ki so opredeljeni v Ljubljani, iz drugih občin. Po zadnjih podatkih je brez osebnega zdravnika oziroma pediatra 24.379 Ljubljančanov (leta 2023 jih je bilo kar 33.000), kar kaže na uspešno delo zadnjih let.
ZDL dobro deluje. Z zadostnim številom zdravnikov in zdravnic družinske medicine in pediatrije bi bilo še bolje, zato smo zelo veseli, da je trenutno v ZDL kar 52 specializantov družinske medicine in 17 pediatrije. Od tega so štirje specializanti družinske medicine začeli že opredeljevati paciente, eden bo začel s 1. decembrom 2026, prav tako že opredeljuje en specializant pediatrije. Sicer pa upamo, da bodo tudi drugi po specializaciji svoje delo opravljali v ZDL.
Luka Mesec, Levica
Župan oziroma občina lahko prevzame aktivnejšo vlogo pri ustvarjanju pogojev, ki bodo privlačnejši za zaposlovanje in dolgoročno ohranjanje družinskih zdravnikov, pediatrov ter drugih deficitarnih zdravstvenih kadrov.
Možnosti so občinski program štipendiranja za študente medicine, preučitev plačila specializacij iz lastnih sredstev MOL (specializacije z znanim plačnikom) ter pomoč pri pridobivanju in zaposlovanju zdravnikov iz tujine. Občina tu lahko pomaga tako s kadrovskimi stanovanji kot pri administrativnih postopkih, učenju slovenskega jezika in vključevanju v lokalno okolje. Prihod zdravnika pogosto pomeni tudi selitev njegove družine, zato je treba na tem mestu gledati širše: od zagotovitve urejenih stanovanj do pomoči pri iskanju zaposlitve za partnerja in pri vključevanju otrok v vrtec ali šolo ali celo oblikovanju programov za začasno sofinanciranje bivanja.
Ob tem je enako pomembno kot pridobivanje novih zdravnikov tudi ohranjanje obstoječih kadrov. Zato bi bilo treba v sodelovanju z vodstvom zdravstvenega doma in zaposlenimi najprej ugotoviti, kateri so ključni razlogi za morebitno nezadovoljstvo in odhode ter kje obstajajo možnosti za izboljšave. Zdravstveni delavci si poleg ustreznega plačila želijo predvsem spodbudnega delovnega okolja, dobrih medsebojnih odnosov, ustrezne organizacije dela in možnosti strokovnega razvoja. Zato višje plačilo že dolgo ni edino merilo pri odločanju za zaposlitev oziroma ohranitev zaposlitve. Izboljšanje delovnih pogojev je pogosto povezano tudi s sodobno opremljenostjo prostorov, ustrezno medicinsko opremo in zmanjševanjem administrativnih obremenitev. Občina bi lahko v sodelovanju z zdravstvenim domom preučila možnosti oblikovanja programov za sofinanciranje dodatnega administrativnega kadra, ki bi zdravnikom in preostalim zdravstvenim delavcem omogočil, da več časa namenijo neposredni obravnavi pacientov.
Pri delovanju zdravstvenega doma pa bi se morala občina zavzemati za večjo dostopnost, odzivnost in prijaznejšo organizacijo dela za paciente. Več pozornosti bi bilo treba nameniti učinkovitejši komunikaciji ter jasnejšemu in pravočasnemu obveščanju pacientov. Navsezadnje je cilj zdravstvenega doma, da je dostopen, odziven in dobro organiziran ter da pacienti pravočasno prejmejo zdravstveno obravnavo, zaposleni pa imajo ustrezne pogoje za delo.
Aleš Vrhovec, Slovenska demokratska stranka (SDS)
Dostop do osebnega zdravnika in pediatra mora biti ena od prednostnih nalog mesta. Okrepiti moramo javno zdravstveno mrežo, tudi s podeljevanjem koncesij v okviru javnega sistema, ter izboljšati pogoje za delo zdravstvenih ekip. Pomembno je tudi sodelovanje z zasebnimi izvajalci, kadar ti dopolnjujejo javno zdravstveno mrežo. Okrepili bomo pomoč na domu, oskrbo starejših, paliativno oskrbo in hospic. Zdravstvene in socialne storitve morajo biti bolje povezane, pri čemer mora biti posebna pozornost namenjena starajočemu se prebivalstvu.
Zdravstveni dom Ljubljana mora biti dostopnejši, učinkovitejši in bolj usmerjen v potrebe pacientov. Prednostno moramo reševati pomanjkanje družinskih zdravnikov in pediatrov, izboljšati organizacijo dela, skrajšati čakalne dobe ter poenostaviti naročanje. Okrepiti je treba tudi preventivno dejavnost in povezovanje zdravstvenih ter socialnih služb.
Ob tem bomo obudili projekt mestne bolnišnice, ki mora nastati v sodelovanju mesta, države in zdravstvene stroke. V prvem letu mandata bomo javno predstavili predlog programa in lokacije, cilj pa je, da projekt v mandatu pripeljemo vsaj do pridobitve gradbenega dovoljenja.
Marko Koprivc, Socialni demokrati
Socialni demokrati želimo, da je v Ljubljani javno zdravstvo hrbtenica sistema, preventiva pa drugi steber.
Naša prioriteta je krepitev Zdravstvenega doma Ljubljana kot osrednjega izvajalca primarnega zdravstva, ki je teritorialno razporejen in ima vse podporne storitve, diagnostiko, laboratorij, patronažo na enem mestu. Koncesionarske ambulante po raznih stanovanjskih blokih in poslovnih stavbah res niso najbolj zgledna oblika zdravstva.
Ukrepi, ki jih je občina v zadnjem obdobju uvedla za pridobivanje kadra – kadrovske štipendije, stanovanja in aktivno iskanje zdravnikov – so smiselni in jih je treba še okrepiti. Enako velja za vlaganja v zdravstveno infrastrukturo.
Nadgradnjo potrebujemo še pri preventivi. Ljubljana je pri vključevanju v presejalne programe pod slovenskim povprečjem. Socialni demokrati zagovarjamo, da je treba preventivo okrepiti, zlasti tam, kjer so zdravstvena tveganja v mestu izrazita. Zagotoviti je treba dodatne programe, da ljudje ostanejo čim dlje čim bolj zdravi, ker je to ključno za kvalitetno življenje.
Zdravstveni dom Ljubljana je solidna zdravstvena ustanova. To potrjujejo izkušnje pacientov, pa tudi podatki o zadovoljstvu. Podatki pa hkrati kažejo, da sta šibkejši točki dostopnost informacij in komunikacija. Socialni demokrati smo že vlagali pobude, da mora pri prehodu na digitalne kanale ostati v ospredju uporabnik. Velik del pacientov je starejših, zato mora biti na voljo pomoč, digitalizacija pa ne sme postati nova ovira pri dostopu do zdravnika. Hkrati je treba zmanjšati administrativno breme za pacienta. Izvidi, napotnice in druga dokumentacija bi morali čim bolj potovati znotraj sistema, ne pa da pacient med izvajalci opravlja vlogo kurirja. Ključni problem ostaja pomanjkanje zdravnikov. Brez družinskih zdravnikov, pediatrov in zobozdravnikov nobena organizacijska izboljšava ne bo dovolj. Tukaj je politika popolnoma zgrešila in zanemarila realne potrebe družbe.
Mojca Sojar, Nova Slovenija in Fokus
Zdravstveni dom Ljubljana očitno ni sanjska služba za mlade specialiste. Čeprav so nas 20 let prepričevali drugače, ne zagotavlja zdravstvene varnosti Ljubljančankam in Ljubljančanom na primarni ravni. Skoraj 2800 otrok nima pediatra, 50.000 žensk nima izbranega ginekologa. Zdaj že bivša direktorica ZD Ljubljana je bila zasebnica, medtem ko preostalih zasebnikov mestna oblast ni podpirala.
ZD Ljubljana je treba modernizirati – opremo in delo v njem. V zadnjih dveh mandatih smo v mestnem svetu podelili nove koncesije zasebnikom, ker je bil odgovor ZD Ljubljana, da nima niti zdravnikov niti prostorskih kapacitet, da bi prevzel katero koli koncesijo. Zato je treba omogočiti ZD Ljubljana sodelovanje z vsemi zdravstvenimi izvajalci, tudi zasebniki, da bodo lahko hitreje skrajševali čakalne vrste. Kjer pacient prejme zdravstveno storitev, jo mora ZZZS plačati.
Jasmin Feratović, Piratska stranka Slovenije
V Ljubljani je izbira osebnega zdravnika izrazito otežena. Kaj lahko mesto, če odštejemo zagotavljanje stanovanj za zdravnike in druge že obstoječe ukrepe, naredi za zaposlovanje dodatnih družinskih zdravnikov in pediatrov v osnovnem zdravstvu?
Težava ni samo z družinskimi zdravniki in pediatri, temveč tudi z ginekologi in zobozdravniki. ZDL mora nujno izboljšati delovne pogoje, ki jih zagotavlja zdravnikom, da se bo odhajanje zdravstvenega kadra iz Ljubljane ustavilo. Tu ne govorim le o kadrovskih stanovanjih, ampak tudi o odnosu do zaposlenih.
Zamenjal bi celotno vodstvo ZDL. Ena izmed najbolj kritičnih težav, ki so jih v pogovorih z menoj izpostavili zdravniki in mladi specializanti, je slab odnos vodstva do zaposlenih. Če imajo zdravniki občutek, da njihovo delo ni cenjeno, potem razumljivo ne bodo želeli delati v takšnem okolju.