Na spletni strani za pobude meščanov je nekdo predlagal naselitev sokola selca, da bi omejili populacijo golobov. »Golobi so se res prekomerno razmnožili in postali zelo moteči. Kolikor sem brala, v več evropskih mestih ta problem uspešno rešujejo z naselitvijo sokola selca,« je meščanka pojasnila pobudo. Pri tem je predlagala še, da bi lahko »vsaj poskusno naselili nekaj parov v Ljubljani«.
Populacija golobov v prestolnici je bila po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) leta 2011 ocenjena na 9608 do 11.320 gnezdečih parov, pri čemer v zadnjih letih niso opazili večjih sprememb.
»Za vsak poseg v okolje je treba imeti dober razlog. Naseljevanje, tudi ogroženih vrst, ima lahko nepredvidene ali celo uničujoče posledice za okolje in tudi za naseljeno vrsto,« so pri DOPPS odgovorili na vprašanje, ali bi naselitev sokolov resnično omejila populacijo golobov. Slednji so sicer v Ljubljani pogosto zimski vir hrane za sokola selca in kragulja, »zato je bolje pustiti naravi, da sama najde pot«. K naselitvi se vrsti sicer lahko pomaga z gnezdilnimi nišami, a kot navajajo pri društvu, je teh v mestih že zdaj na pretek: »V bistvu je samo vprašanje časa, kdaj bosta sokol selec in velika uharica sama naselila Ljubljano.«
Treba se je zavedati, da plenilci redko plenijo samo eno vrsto. »Čeprav je golobov in vran v mestih zelo veliko, ni nujno, da bodo plenilci prednostno plenili ravno ti vrsti,« so pojasnili pri DOPPS. Velika dilema pri naseljevanju je tudi, od kod vzeti naseljene živali. »Nemalokrat se je že zgodilo, da se je ob vnašanju mešalo podvrste in populacije iz različnih regij, včasih se je vneslo celo napačne vrste,« so razložili. Zato mora biti naseljevanje vedno premišljeno in uporabljeno v primerih, ko »ni drugih možnosti za rešitev vrste«.
Dolgoletni prebivalci mest
»Za nekatere so golobi nadloga, drugi menijo, da zanje naredimo premalo in so celo ogroženi,« opažajo pri DOPPS, pri čemer so poudarili, da je težav z golobi sicer malo. Šlo naj bi za posamezne primere in različne odzive vpletenih ljudi. Druga bitja pogosto opazimo šele, ko naredijo nekaj, kar nam ni po godu. »Pa opazimo, kadar počnejo stvari, ki so nam v korist? Recimo za nami pobirajo odpadno hrano in lovijo komarje in muhe.«
Domači golob se je v Evropi v urbanem okolju naselil že okoli 11. stoletja. »Za gnezdenje praviloma izbira večje stavbe s primernimi odprtinami na območjih z več golimi tlemi, kjer išče hrano,« so povedali pri DOPPS. Tudi v Ljubljani je tako golobov več v središču – posebej izstopajo Park Zvezda, Miklošičev park in Prešernov trg – manj pa jih je na obrobju mesta in podeželju. »Za gnezdenje izbirajo zapuščena podstrešja, prostore in strešno kritino, luknje in police v stenah zgradb, včasih celo v cvetličnih koritih in luknjah v stropu in podhodih,« so našteli. Ker je lahko par zvest mestu preteklega gnezdenja, se pogosto vračajo na isto lokacijo.
»Za golobe je hranjenje ob primernih gnezdiščih eden ključnih dejavnikov ohranjanja populacije. Tako je najboljši in tudi etično sprejemljiv način za zmanjšanje populacije omejitev dostopa do hrane,« so povzeli pri društvu. Sem štejeta tako neposredno hranjenje kot tudi dostop do smeti.