Se spomnite časov, ko je sprehod skozi ljubljansko železniško postajo spominjal na prizor iz filma o hladni vojni (sicer v niansah v času Avstro-Ogrske)? No, zdaj lahko zadržujete dih. Pod zemljo na kolodvoru se namreč dogaja nekaj neverjetnega: stvari dejansko dobivajo obliko.
Priznajmo si, Ljubljančani imamo radi dve stvari: kavo na soncu in pritoževanje nad gradbišči. In roko na srce, glavna železniška postaja nam je zadnje mesece dajala obilo gradiva prav za godrnjanje. Blato, hrup, obvozi, obhodi, ki zahtevajo orientacijske sposobnosti tabornika, in občutek, da se vse premika po polžje.
Toda pozor! Če ste se v zadnjih dneh opogumili, se sprehodili skozi tamkajšnji podhod in pokukali prek gradbene ograje (ali pa zgolj tekli na vlak, da vam ne pobegne pred nosom), ste morda opazili nekaj šokantnega. Novi podhod in tiri niso več samo risba na zbledelem plakatu, ampak so resnični. In – upajmo si to reči na glas – videti so presenetljivo dobro.
Obrisi končnega cilja
Novi podhod, ki počasi nastaja izpod gor peska, obljublja majhno revolucijo. Pozabite na utesnjene hodnike, kjer ste se z nahrbtnikom zataknili ob vsakega drugega mimoidočega. Ne bo več občutka, kot da se sprehajamo skozi katakombe. Novi prostori nakazujejo širino, zračnost in – če smo optimistični – celo modernost, ki smo jo do zdaj občudovali samo na dunajskem Hauptbahnhofu (in potihem zavidali sosedom).
Seveda ne bodimo prehitri. Če se danes odpravite na postajo v svojih najljubših belih čevljih, boste to obžalovali. Postaja je še vedno cona težke mehanizacije. Bagri plešejo balet, v zraku je prah in tisti značilni zvok nas še vedno pozdravlja namesto dobrodošlice.
Toda razlika je v tem, da zdaj vidimo obrise končnega cilja. Tiri se postavljajo na svoja mesta kot kosi ogromne sestavljanke. Peroni, ki nastajajo, niso več kot nekakšni zasilni izhodi, ampak kraji, kjer boste morda nekoč z veseljem počakali tistih standardnih 15 minut zamude.
Kaos je še tu, toda …
Gradbinci pravijo, da gre vse po načrtih. Kdaj pa ne rečejo tako? Vendar jim tokrat skoraj verjamemo. Videti je, da Ljubljana končno dobiva potniški center, ki bo funkcionalen in nam ob prihodu turistov ne bo treba skrivati rdečice zadrege.
Do takrat pa nasvet: še vedno se oborožite s potrpežljivostjo, dobrimi čevlji in smislom za humor. Kaos je še tu, vendar prvič po dolgem času se zdi, da ima nekakšen smisel. Ljubljana se prebuja, in če bo šlo tako naprej, bomo morda kmalu pogrešali te gradbene ograje. Ali pa tudi ne.