Ljubljana. »Otrok je imel modrico enkrat na enem, drugič na drugem licu. Povedal je, da ga je mama tepla in brcala, ker je pomočil posteljo. V vrtcu je med počitkom želel, da ga strokovna delavka boža po trebuhu. Roko je pomikal proti zadnjici in hotel, da ga boža po spolovilu. Ko mu je rekla, da to ne gre, naj se umiri in počiva kot drugi otroci, je postal agresiven. Začel je razmetavati stvari in razbijati po prostoru,« je na sodišču opisovala vedenje enega od varovancev vrtca Pedenjped tamkajšnja ravnateljica Marjana Zupančič. Pričala je na sojenju socialnemu delavcu Janku Brasu, obtoženemu opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca.
Konec leta 2008 je na Center za socialno delo (CSD) Moste Polje prišlo poročilo Pedenjpeda, da petletni deček v vrtec prihaja v modricah in zanemarjen. Navedeno je bilo tudi, da je enega od vrstnikov v vrtcu lizal po obrazu, drugega pa poljubil na usta in povedal, da se »z jezičkom« poljublja tudi z mamo. Vzgojiteljico je prijel za prsi in ji rekel, da bo »malo pocuzal«. Na centru je primer prevzel sodelavec CSD Janko Bras, ki mu tožilstvo zdaj očita, da zavestno ni vložil ovadbe za kaznivo dejanje zanemarjanja otroka in surovo ravnanje ter kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Bras očitke iz obtožbe zanika, rekoč, da je svoje delo opravil strokovno in da pri otroku ni opazil znamenj, ki bi nakazovala na kazniva dejanja. Dodal je, da z družino še vedno sodeluje in da je deček prav po njegovi zaslugi danes v tretjem razredu osnovne šole.
»Nima ga več smisla vlačiti po zdravstvenih domovih«
Ravnateljica vrtca je na sodišču povedala, da je bil fantek leta 2007 opredeljen kot otrok s posebnimi potrebami. Po prijavi na CSD jim je Bras rekel, da je treba delati z njegovo družino oziroma povedal, da dela z mamo. Ker pa po dveh letih še vedno ni podal prijave kriminalistični policiji, so leta 2010 to storili sami. Na vprašanje, ali je vrtec prijavo dolžan podati sam, je odgovorila pritrdilno, ima pa izbiro – ali policiji ali CSD. »Od tega primera naprej prijavljamo obema institucijama,« je razložila ravnateljica.
Zaslišali so tudi Bernardo Dobnik Renko, klinično psihologinjo iz moščanskega zdravstvenega doma. Povedala je, da je dečka prvič spoznala oktobra 2008, prej ga je obravnavala njena kolegica. Ker je pri njem zaznala evidentne motnje duševnosti, vedenjske in najbrž tudi čustvene motnje, je predlagala, da bi se z njim ukvarjala ekipa različnih strokovnjakov, v katero je bil vključen tudi Bras. A niso prišli ravno daleč, predvsem zato, ker mama ni hotela sodelovati, iz izpovedi priče pa je bilo razbrati, da je k temu pripomogel tudi socialni delavec. Tako je navedla, da je mamo ob neki priložnosti vprašala, zakaj fantiča ni pripeljala na pregled, pa je odvrnila, da ji je Bras rekel, da »nima več smisla vlačiti otroka po zdravstvenih domovih« in zato tega ne bo več počela. »Verjamem, da se spozna na družino, na razvojne motnje otrok se pa ne. Takšne izkušnje s strokovnim delavcem še nisem imela. Več smo se morali ukvarjati z njim kot pa s samim otrokom...« je povedala Dobnik-Renkova. Ko so jo vprašali, ali je obtoženi po njenem mnenju opustil svojo dolžnost, ker se ni obrnil na policijo, je odgovorila pritrdilno.
Še vedno sumi, da je šlo za spolno zlorabo
Mama se je zaradi suma zlorabe in zanemarjanja pozneje znašla v preiskavi, a je tožilstvo postopek zaradi pomanjkanja dokazov ustavilo. Dobnik-Renkova je dejala, da po njenih opažanjih fantek ni bil fizično zanemarjen, čustveno pa. Poleg tega še vedno misli, da je šlo za neke vrste spolno zlorabo. To sklepa na podlagi poročila vrtca, projekcijskih iger, ki jih je izvedla z otrokom, na podlagi vedenja matere in dedka, ki je vedno hotel biti zraven in je prežal na to, kaj bo povedala mati, pa tudi iz poročila socialne delavke zdravstvenega doma, ki je družino obiskala doma. Ker je fantičevo takratno vedenje nedvomno namigovalo na spolnost in je bilo povsem neobičajno za petletnega otroka, je socialna delavka o tem obvestila tudi policijo. Dobnik-Renkova se je odzvala tudi na obtoženčeve trditve, da je s svojim delom otroka rešil pred posebno šolo. Opozorila je na poročilo šole, sestavljeno oktobra lani, da ima deček izredno slabo koncentracijo, slabo komunicira, je emocionalno nedozorel, težko sledi navodilom, je nemiren, večkrat nasilen do učencev. Čeprav mu nudijo maksimalnih pet ur dodatne strokovne pomoči, še vedno ne more dosegati minimalnih standardov, zato predlagajo prešolanje v prilagojen program.
