Ko je bila v prvem razredu osnovne šole, ji je pet let starejši bratranec prvič rekel, naj gre z njim v sobo. Slekel naj bi jo in rekel, da ji bo pokazal, kar mora znati v šoli, ko bo stara toliko kot on. Da bo vadil na njej in da ni nič narobe, če ji bo tekla kri in naj se ne »dere«, če jo bo bolelo. Potem je legel nanjo in res jo je bolelo in tudi kri ji je tekla. Na koncu ji je zagrozil, da ne bo več videla staršev, če komu pove. Da je, kar počneta, normalno, da ji ne bo nihče verjel, če bo kaj povedala, in da bo v tem primeru kaznovana.
Kasneje naj bi ji silo storil še večkrat. Pred spolnim občevanjem naj bi jo tudi velikokrat lizal po intimnih delih, prav tako ga je morala oralno zadovoljevati. Ob neki priložnosti je s seboj pripeljal mlajšega bratca in mu naročil, naj leže nanjo ter kaj naj naredi. Ker mu ni uspelo, mu je brat rekel, da mu bo pokazal, kako se to dela. Ker je otrok videl, da jo boli in ji teče kri, je stekel ven, brat pa za njim. Naslednji dan naj bi jo njegova mama poklicala k sebi in ji rekla, da se je s sinom dogovorila, da se to ne bo več dogajalo. Ona pa da o tem ne sme nikomur povedati, sicer jo bo »kregala«. A se je dogajalo še naprej. Vse dokler med njeno in njegovo družino ni prišlo do nekega, s tem nepovezanega spora in so se njegovi obiski prenehali. Takrat je obiskovala četrti razred.
Brez posledic
Ko je deklica vendarle premagala strah, se je zaupala mami, ki se je obrnila na policijo. Izvedenka ginekologije in porodništva dr. Ksenija Geršak je decembra 2023 potrdila, da je deklica že imela spolne odnose. Izvedenec s področja klinične psihologije dr. Bojan Zalar pa je ocenil, da v svoji izpovedi ne potvarja resnice. Ugotovil je, da podoživlja dogodke, ima nočne more in strah pred moškimi. Odnos med njo in bratrancem je temeljil na močnem neravnovesju moči, na manipulaciji in travmah, je zapisal v mnenju, ter še, da doživlja zmedenost, strah in občutke prevare.
Državna tožilka je julija 2024 zahtevala uvedbo pripravljalnega postopka zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Kasneje, novembra lani, pa ustavitev tega postopka. Po njenem prepričanju so fantu dejanja sicer dokazana, a jih je veliko storil še pred dopolnjenim 14. letom starosti, ko zanje ne more biti kazensko odgovoren. Odgovoren je lahko samo za tista, ki jih je storil kot mlajši mladoletnik – star 14 in 15 let – kot takemu pa mu je mogoče izreči le zavodski vzgojni ukrep.
Vendar tudi tega tožilstvo ni predlagalo. Priznalo je sicer, da gre za hudo kaznivo dejanje, katerega posledice oškodovanka trpi in predeluje še danes. Vendar je po drugi strani navedlo, da bo fant ravno dopolnil 20 let in da je »njegov življenjski prostor dobro strukturiran in se v njem ustrezno obnaša in razvija«. Opozorilo je na njegovo zaslišanje oktobra 2024, ko je povedal, da je v četrtem letniku srednje šole, da ima rad šport, pomaga očetu v delavnici, včasih kaj postori za urejenost hiše. Pa da se z družino dobro razume, ne uživa alkohola in ne kadi ter ne ponočuje. Tudi njegov oče ga je ocenil kot odgovornega in poslušnega. Skratka, njegovo družinsko in šolsko okolje je urejeno, je ocenilo tožilstvo.
Storilec bolj zaščiten kot žrtev
Sodišče je temu sledilo. V (še nepravnomočnem) sklepu je zapisalo, da »očitno ne gre (več) za problematično osebnost v smeri, da bi bilo z izrekom strožjega oziroma trajnejšega (zavodskega) vzgojnega ukrepa treba vplivati nanj v smeri pravilnega razvoja«, zato je postopek proti njemu ustavilo. »Takšna odločitev je zame kot mater nerazumljiva, notranje protislovna in boleča, saj ne odraža resnosti dejanja niti njegovih posledic,« je v pritožbi na sklep sodišča zapisala mama oškodovanke, ki ne more razumeti »logike, po kateri je krivda ugotovljena, posledic pa ni«.
»Da je mati storilca za dogajanje vedela in da je otroku grozila z molkom, po mojem globokem prepričanju nikakor ne more predstavljati urejenega okolja, na katerem bi bilo mogoče utemeljevati ustavitev postopka,« pravi mama, ki ima sicer veliko pripomb tudi k temu, kako je na njeno prijavo reagirala šentjurska policija, in k (ne)odzivnosti šole, zaradi česar so potem hčerko prešolali. »Konkretni primer kaže na to, da tudi ob izjemno hudih kaznivih dejanjih, kar spolni napad na dekle na začetku osnovne šole zagotovo je, veljavna ureditev v precej večji meri kot koristi žrtve ščiti koristi storilca kaznivega dejanja,« pa se je odzval varuh človekovih pravic.