»Vztrajam pri zagovoru, ki sem ga že podal,« je bil kratek Hajzer Muzliukaj, državljan Kosova, ki je po trditvah tožilstva od leta 2015 do konca 2018 izkoriščal nekdanje bratovo dekle, ki se je ukvarjalo s prostitucijo. Potem ko je bila v enem od ljubljanskih hotelov žrtev ropa, naj bi pod pretvezo, da jo bo zaščitil, od nje vsak dan zahteval 400 evrov. Če ne bo plačala, bo njenim staršem razkril, s čim se ukvarja, naj bi ji grozil. Deležna naj bi bila tudi klofut in nenehnega nadzora. Preverjal naj bi oglase, v katerih je kot Venesa ali Lina objavljala svoje storitve, določal cene, se po telefonu predstavljal za stranko in tako preverjal, ali se bo oglasila in ali bo to storila na primeren način, ter krožil okoli njenega bloka. Vse to naj bi jo pripeljalo tako daleč, da je začela jemati kokain in postala odvisnica, je pričala na prvem sojenju, ki se je končalo konec leta 2020.
Muzliukaj je bil takrat oproščen. Predsednik senata Srečko Škerbec je ob razglasitvi sodbe pojasnil, da tisto, kar je zapisano v opisu obtožnice, ni kaznivo dejanje. Oziroma da opis ne vsebuje vseh elementov kaznivega dejanja. Prst je torej usmeril v tožilstvo, a ko je o tem razsojalo višje sodišče, je to ocenilo, da ni imel prav. Da je bil tožilčev opis povsem ustrezen in da je zato treba sodbo razveljaviti ter sojenje začeti znova. Tudi tokrat pred istim senatom.
Zaradi napora v droge
Začelo se je včeraj. Moralo bi se sicer že decembra, a je takrat obtoženi zbolel za covidom. Kmalu po oprostilni sodbi so ga sicer izgnali iz Slovenije – tako je bilo odrejeno v neki drugi kazenski zadevi. Kljub temu je na včerajšnji narok prišel. K dosedanjim zagovorom ni želel dodati ničesar in tudi na vprašanja ni odgovarjal. Zato je sodnik prebral njegove dosedanje izpovedi. »V življenju sem res storil veliko neumnosti, tega, kar piše v obtožnici, pa nisem. Gre za besedo proti besedi. Ona laže! V letih 2016 in 2017 je bila punca mojega brata, spoznala je vse člane družine. Skupaj sta živela pri moji sestri. Takrat se s prostitucijo ni ukvarjala,« se je zagovarjal. Kot je zagotovil, je bil velik del obdobja, ko naj bi jo po navedbah tožilstva izkoriščal, v hišnem priporu, zaporu ali pa je delal v Nemčiji. Kar zadeva izkoriščanje, je ponudil tudi izračun: »Sama je priznala, da je jemala drogo. Od 160 do 240 evrov dnevno je zapravila za to. Če bi ji še jaz pobral 400 evrov in če bi imel še za tisoč evrov drugih stroškov, bi morala zaslužiti 17.000 evrov mesečno, kar pa je nemogoče.« Potrdil je le tisto o ropu. Da mu je oškodovanka nekoč, ko ni več bila skupaj z njegovim bratom, potarnala, da je nekdo vanjo usmeril pištolo. Ko se je uprla, je pobegnil. »Takrat sem ji samo rekel, naj me pokliče, če se še kdaj zgodi kaj takega,« je izjavil.
Ali bodo na novem sojenju ponovno zasliševali vse priče, ni znano. Tožilec Darko Novak se je strinjal z branjem zapisnikov s prejšnjih zaslišanj, zagovornik Miha Kunič pa bo o tem povedal več šele po zaslišanju oškodovanke. Na prvem sojenju je pričala, da je morala imeti za 400 evrov najmanj osem strank na dan. Potem ji je Muzliukaj nekajkrat prinesel drogo, češ da bo lažje delala in bo boljše volje. Nato jo je začela jemati redno, da je zdržala ves napor. Delala je od ponedeljka do sobote, včasih tudi ob nedeljah, če prej ni zaslužila dovolj. Tudi iz zapora jo je nadziral, kuverte z denarjem pa je predajala njegovemu očetu, bratu, nekemu taksistu in tako dalje. Končalo se je šele, ko je pomoč poiskala v kriznem centru Karitasa in društvu Ključ, centru za boj proti trgovini z ljudmi.
