»Obtoženi Sergej Racman, Jože Kojc, Dejan Šurbek in Vesna Ternovec so krivi, da so kot člani hudodelske združbe v okviru hudodelskega načrta v klubu Marina izvršili kaznivo dejanje zlorabe prostitucije,« je predsednica sodnega senata koprskega okrožnega sodišča Tatjana Cvetičanin razglasila 30. maja 2024. Racmana so obsodili na štiri leta in pol zapora ter 30.00 evrov denarne kazni, Šurbka in Kojca na po štiri leta in štiri mesece (in še 21.000 oziroma 30.000 evrov kazni), Ternovčevo pa na dve leti in dva meseca zapora. Obsojena je bila tudi družba Cratos, lastnik Marine (lastništvo so si delili Racman, Šurbek in Kojc, Ternovčeva je bila »le« operativna vodja kluba) Cratos, ki naj bi si z zlorabo prostitucije pridobil dobre 4,3 milijona evrov, je dobil 100.000 evrov kazni.
Takoj po razglasitvi sodbe sta tako obramba kot tožilstvo napovedala pritožbo. Tožilka Maja Veber Šajn je za medije izjavila, da se bo pritožila na višino zapornih kazni. Predlagala je namreč še enkrat višje. »Argumenti, s katerimi je sodišče izreklo obsodilno sodbo, na višjem sodišču ne morejo vzdržati,« pa je sodbo na primer komentiral Franci Matoz, eden Kojčevih zagovornikov. Čas je tekel, Matoz je medtem postal notranji minister, sodba pa še vedno ni dočakala pravnomočnosti. A očitno se nekaj vendarle premika. S koprskega višjega sodišča smo namreč dobili odgovor, da je pritožbena seja razpisana za 10. september. »Sodba se je pisala več kot eno leto, to je po mojem razlog, da je trajalo tako dolgo. Pisna sodba je dolga okoli 800 strani,« nam je pojasnil Cratosov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.
Trije sklopi
Klub Marina so odprli avgusta 2014, policija pa je po dveh letih tajnega opazovanja, prisluškovanja in dela pod krinko na vrata potrkala januarja 2019. Pol leta kasneje je tožilstvo vložilo neposredno obtožnico zoper 18 fizičnih in eno pravno osebo. Predobravnavni narok je stekel konec 2019, postopek zoper Racmana pa je bil sprva izločen, ker se ni odzval na sklep o priporu in so za njim razpisali tiralico. Prijeli so ga v Kanadi, Sloveniji ga je izročila novembra 2020. V priporu je bil do plačila varščine v višini 800.000 evrov. Nekaj časa so bili priprti tudi Kojc, Šurbek, Ternovčeva in še trije romunski državljani.
Primer so sicer razdelili na tri dele. En del se je nanašal na že omenjeno četverico, drugi pa na tri romunske državljane, obtožene, da so bili zvodniki svojim partnericam, ki naj bi se prostituirale v Marini. Potem ko je sodišče iz spisa izločilo skoraj vse ključne dokaze zoper njih, so bili kaznivega dejanja trgovine z ljudmi oproščeni. Tretja skupina, obtožena, da je pomagala pri izvrševanju kaznivih dejanj, recimo receptorji in taksisti, na sojenje še čaka.
Obramba: ni bilo izkoriščanja
Racmanu, Kojcu, Šurbku in Ternovčevi je tožilstvo očitalo, da so pod krinko vodenja kluba več kot 500 deklet (večinoma Romunk) izkoriščali za prostitucijo. Za vstop v klub so morale vplačati vstopnino, v Marini so morale biti najmanj 12 ur dnevno, obtoženi so jim določali stranke in cene spolnih uslug ter s tem izkoriščali njihov že tako slab socialni položaj. Na Ajševici naj bi se v času delovanja zvrstilo okoli 148.000 obiskovalcev. Obramba je trdila, da ni šlo za izkoriščanje oziroma da ekonomska korist od prostitucije drugih ni kaznivo dejanje, če pri tem ni poseženo v avtonomno odločanje osebe o lastnem spolnem življenju. Tožilstvu je očitala moralistično držo, da je prostitucija nekaj slabega in se zato ženske zanjo ne morejo odločiti svobodno. Po njihovih besedah nobena od 40 zaslišanih žensk ni omenjala ekonomske stiske; vse so bile izobražene in bi se lahko preživljale na drugačen način, a so se odločile za bolj donosno dejavnost. Prvostopenjsko sodišče je po 70 narokih za glavno obravnavo razsodilo, da je brez dvoma šlo za zlorabo. Zdaj je na vrsti višje sodišče, da razsodi, ali je bilo res tako.
