Zgodaj zjutraj 5. marca letos je Žarko Gorenjc v domači hiši v Dolah pri Polici vzel življenje svoji ženi, mu očita tožilstvo. Umoril jo je iz nizkotnih nagibov, ker ga je soproga nameravala zapustiti, poiskala je celo že pravni nasvet. Minuto ali dve zatem, ko jo je Žarko tistega jutra začel daviti s pasom kopalnega plašča, je 36-letnica izgubila zavest. Ko ji je povsem zmanjkalo zraka, je umrla. »Umoril jo je iz težnje po nadzoru, ker je skušala oditi,« 44-letniku očita tožilstvo, ki v primeru njegovega priznanja ni imelo pripravljenega predloga (milejše) kazni. A razen potrditve osnovnih osebnih podatkov je obtoženi na današnjem predobravnavnem naroku molčal. Zakaj? »Dokler ni jasno, kateri dokazi v sodnem spisu so sploh zakoniti, se obtoženi o krivdi ne more izreči,« pravi njegov zagovornik Marko Makuc, ki je prepričan, da je bilo nekaj ključnih dokazov pridobljenih na nezakonit način.
Kako pomembni so ključi?
Nekaj ur zatem, ko naj bi Gorenjc, nekdanji policist in inšpektor, zaposlen v Banki Slovenije, umoril svojo ženo, je v spremstvu očeta odšel na policijsko postajo Trebnje in se predal. Po razgovoru z njima je Gorenjca eden od policistov prosil za ključe domače hiše, da bi preveril njegove navedbe, in ta naj bi mu jih dal prostovoljno. A na tej točki se zaplete. Ker ga policista nista pravilno podučila o njegovih pravicah, predaja ključev ne more biti prostovoljna, je prepričan odvetnik Makuc, ki zahteva izločitev vseh dokazov, najdenih na osnovi tega. Torej vseh, ki so jih dobili po vstopu v hišo in v njej, zapisnik o ogledu in vse dokaze, ki temeljijo na njem. V pravniškem jeziku temu pravijo sadeži zastrupljenega drevesa, saj gre za dokaze, ki izvirajo iz nedovoljenih dokazov. Obramba obenem zahteva izločitev zapisnika razgovora njegovega očeta s policisti, saj mu ni nihče razložil, da mu zaradi pravne dobrote, tesnega sorodstva s kasneje obtoženim, ni treba govoriti z nikomer. »Gre za šolski primer potrebe po izločitvi dokazov,« je prepričan Makuc. Tožilstvo meni drugače – ker se je Gorenjc policiji predal sam, bi policija materialne dokaze na kraju zločina našla v vsakem primeru, torej neodvisno od tega, ali bi jim ključe dal on ali ne. Sodnik Marko Justin o predlogu izločitve dokazov danes še ni odločal.
Pretresljiva izpoved žrtvine mame
Umor 36-letnice, zaposlene v referatu na naravoslovnotehniški fakulteti, ni pretresel samo manjše domače skupnosti v občini Grosuplje, kjer je z možem in triletno hčerjo živela, temveč celo državo. Inštitut 8. marec je nekaj dni zatem poobjavil izpoved žrtvine mame: »Obsojam se, ker nisem odločno posegla vmes, ko sem gledala, kako moja hči, povsem izžeta in utrujena od vseh maltretiranj, izgublja življenjsko energijo. Nisem vedela, kaj vse se dogaja za štirimi stenami, v katere je bila zadnja tri leta vse bolj ujeta. Nisem hotela biti zlobna tašča in se vmešavati. Vedela sem, da se dogaja nekaj hudega. Hotela je reševati zadeve mirno, s pogovorom… in njeno življenje je postalo last morilca! Kdo bo to sedaj razložil vnukinji? Zelo ga ima rada in sedaj je ostala tudi brez njega.« Opisala je še, da je bil zet oblastniški do hčere, svoje žene, da ji ni pustil obiskovati prijateljic in podobno. Ob tem je treba znova opozoriti na skokovit porast primerov družinskega nasilja zlasti v času koronakrize, ki se vse večkrat končajo prav z umorom. Na žalost to potrjuje tudi statistika policije. Število umorov v krogu družine je lani glede na leto poprej poskočilo z enega na enajst (a niso bili vsi rezultat intimnopartnerskega nasilja).
