V primeru hujših kaznivih dejanj, ki jih v Sloveniji zagrešijo tujci, še posebej tisti iz tretjih držav, v javnosti občasno nastane vtis, da prav tuji državljani v Sloveniji kvarijo relativno ugodno varnostno sliko. Dejstvo je tudi, da tujci v slovenskih zaporih (tako kot obsojenci, še bolj pa priporniki) predstavljajo velik delež vseh zaprtih. Zato se retorika, ko gre za storilce kaznivih dejanj, ki prihajajo iz tujine, rada zaostri, pri čemer je slednje lahko tudi posledica splošne družbene klime in stališč vidnejših politikov ter mnenjskih voditeljev. S pomočjo statističnega urada smo zato pridobili podatke o pravnomočno obsojenih storilcih kaznivih dejanj, ki kažejo nekoliko drugačno sliko. Delež tujcev med pravnomočno obsojenimi je precej manjši v primerjavi z deležem tujcem v slovenskih zaporih. Ne le zaradi velikega števila pripornikov, tujci so tudi pogosteje obsojeni na nepogojne zaporne kazni.
Leta 2025 je bilo tako v Sloveniji med 5114 pravnomočno obsojenimi dobre tri četrtne slovenskih državljanov, poleg njih pa še 5,8 odstotka tujcev iz drugih držav EU in 17,9 odstotka tujcev iz tretjih držav – skupno torej manj kot četrtina.
Med vsemi 5114 obsojenimi je bilo 4677 storilcev kaznivih dejanj obsojenih na zaporne kazni, pri čemer pa je treba poudariti, da je bilo okoli 64 odstotkov izrečenih zapornih kazni pogojnih in obsojenim ni bilo treba v zapor. Le 27,5 odstotka obsojenim je bila tako izrečena »prava« zaporna kazen. In če slovenski državljani predstavljajo dobre tri četrtine vseh obsojenih, njihov delež med obsojenimi na zaporno kazen pade na dve tretjini, delež tujcev pa se zviša na tretjino.
Tujcem manj pogojnih kazni
Podrobnejši vpogled v statistične podatke pokaže, da je bilo lani med vsemi pravnomočno obsojenimi slovenskimi državljani »le« 23,8 odstotka tistih, ki so bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen, medtem ko se delež tujcev iz drugih držav EU, ki so morali za rešetke, povzpne na 44,6, med obsojenimi državljani tretjih držav pa na 37,7 odstotka.
Več izrečenih zapornih kazni za tujce se že odraža tudi v slovenskih zaporih. Lani je šlo skozi zaporski sistem 4179 obsojencev, pripornikov, sodno pridržanih … Med njimi je bilo skoraj polovica (2063) tujcev, zgolj med priporniki pa je bil njihov delež kar 65,8-odstoten. Ker je begosumnost poleg ponovitvene nevarnosti in vplivanja na postopek eden izmed treh pripornih razlogov, morajo številni tujci, ki se znajdejo v kazenskih postopkih, skoraj avtomatično v pripor.
Slovenija je v zadnjih letih celo v vrhu držav EU po številu zaprtih tujcev. Po podatkih Eurostata je bilo v zaporih držav članic leta 2024 v povprečju zaprtih malo nad 20 odstotkov tujcev (gre za tujce, ki nimajo državljanstva države, v kateri so zaprti), kar je bistveno manj kot v Sloveniji. Več tujcev kot v Sloveniji je bilo tako zaprtih le še v Luksemburgu, na Cipru, Malti, v Avstriji in Grčiji.
Slovenija visoko nad evropskim povprečjem
Na kakšen način je visok delež tujcev v zaporih povezan s splošno varnostjo v državi, je drugo vprašanje. Ena izmed v javnosti najpogosteje izraženih skrbi oziroma obtožb v zvezi s tujci in kriminalom je, da naj bi tujci, predvsem migranti iz tretjih držav, pogosto izvajali spolno nasilje, predvsem nad domačimi žrtvami. Ker je število vseh obsojenih zaradi najhujših kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti v Sloveniji relativno majhno, gre za majhen statistični vzorec, pa vendarle: slovenska sodišča so lani izrekla devet pravnomočnih obsodb za kaznivo dejanje posilstva, za katera je bilo obsojenih šest državljanov Slovenije, en tujec iz EU in dva tujca iz tretjih držav. Delež tujcev med posiljevalci je tako tretjinski, nižji pa je pri kaznivih dejanjih spolnega nasilja. Med 14 lani pravnomočno obsojenimi sta bila le dva tujca (kar pomeni 14 odstotkov), med 25 obsojenimi zaradi spolnega napada na otroka pa je bilo tujcev pet – torej 20 odstotkov.
Precej nižji je delež tujcev med obsojenimi zaradi preprodaje prepovedanih drog, ki se prav tako pogosto znajde med pavšalnimi očitki. Kar 90,5 odstotka vseh obsojenih zaradi preprodaje mamil je bilo lani slovenskih državljanov, tujcev pa malenkost pod desetimi odstotki.
Tuji državljani so pri skoraj vseh kaznivih dejanjih v izraziti manjšini (kar je tudi logično, saj jih je v Sloveniji bistveno manj kot slovenskih državljanov, čeprav je za nekatere tuje storilce kaznivih dejanj lahko Slovenija tudi tranzitna država), se pa delež obrne na glavo pri tihotapljenju migrantov oziroma kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Med 399 pravnomočno obsojenimi za to kaznivo dejanje je bilo lani kar 63,7 odstotka državljanov tretjih držav, 26,8 odstotka tujcev iz drugih držav EU in le 9,5 odstotka slovenskih državljanov. Skoraj 72-odstotni delež tujcev je tudi med obsojenimi zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, neuradno pa gre tudi pri tem kaznivem dejanju pogosto prav za primere, povezane s tihotapljenjem ljudi.
Posledice drastičnega zvišanja kazni
Tudi v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ocenjujejo, da se število tujcev v zaporih povišuje predvsem na račun kazenskih postopkov zaradi tihotapljenja ljudi. »Večina tujcev je bila priprtih ali na prestajanju zaporne kazni zaradi organiziranja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Ta okoliščina je imela tudi največji učinek na skupno povprečno število tujcev med vsemi zaprtimi osebami,« opažajo v slovenskih zaporih, v katerih se je struktura obsojencev v zadnjih letih drastično spremenila. Še leta 2016 so tujci v slovenskih zaporih predstavljali le 14-odstotni delež zaporske populacije, lani pa je bilo v slovenskih zaporih med zaprtimi že 49,3 odstotka tujcev.
K takšnemu stanju je izdatno pripomoglo zvišanje zagroženih kazni za tihotapljenje ljudi. Čeprav se je delež tujcev v zaporih začel zviševati že pred letom 2020, ko je državni zbor kazni za tihotapljenje zvišal na od tri do deset let zapora, v hujših primerih celo do 15 let (kot denimo za uboj), so prav višje kazni za tihotapce migrantov vplivale na porast zaprtih v slovenskih zaporih.
Kot razlaga kriminolog dr. Dragan Petrovec, tako visoke zagrožene kazni sodiščem onemogočajo, da bi izrekala pogojne kazni. »Tudi prejšnja, domnevno demokratična vlada tega ni spremenila, aktualna pa bo kazni kvečjemu še zaostrovala,« razmišlja Petrovec. Ob tem opozarja, da je Slovenija na »evropskem prepihu«, kriminalne združbe, ki organizirajo tihotapljenje migrantov, so dobro organizirane, slovenski organi odkrivanja in pregona pa sežejo predvsem do izvajalcev in kurirjev. Kot pravi Petrovec, ki je član komisije za pomilostitve pri predsednici republike, se velika večina vseh prošenj za pomilostitve, ki jih prejmejo, nanaša prav na prošnje obsojenih zaradi tihotapljenja.