Okrožna sodnica Jelka Podgoršek je začela obravnavati 2,7 milijona evrov težko tožbo nekdanjega zdravnika na ljubljanski nevrološki kliniki Ivana Radana. Republiko Slovenijo toži zaradi premoženjske in nepremoženjske škode, ki mu jo je povzročil kazenski postopek. Zaradi obtožb, da je na lastno pest pospešil umiranje težko bolnim pacientom, predpisoval enormne količine zdravil, ponarejal zdravniška potrdila pri opravičevanju svojih dolgotrajnih bolniških odsotnosti ter neupravičeno fotografiral umirajoče in hudo bolne paciente, se je maja 2015 znašel v priporu. Zaprt je bil enajst mesecev, nazadnje pa se je branil s prostosti. Novembra 2018 je bil vseh obtožb oproščen.
Sodnica je najprej opravila pripravljalni narok, namenjen morebitni poravnavi, ki je bil kot običajno tajen. Poravnave niso dosegli, je pa Podgorškova povedala, da je Radanova pooblaščenka, odvetnica Katja Gvajc, v ponedeljek v spis vložila obsežno pripravljalno vlogo s številnimi prilogami. Predlagala je tudi izključitev javnosti. Sodnica o tem še ni odločila, pred tem bo počakala na odgovor državne odvetnice Jasmine Trivič. Slednja sicer nad potezo tožene stranke, da vlogo pošlje tako pozno (po besedah sodnice »pet minut pred narokom«), nikakor ni bila navdušena.
Zato je za ta narok priglasila povračilo separatnih stroškov. Dejala je tudi, da vloga postavlja zadevo v drugačno luč in da hoče spreminjati sodno prakso. Opozorila pa še, da se je že pred tremi leti, marca 2023, začel predhodni postopek, v katerem je bilo državno odvetništvo pripravljeno na pogajanje s tožečo stranko. In da je v javnem interesu skleniti poravnavo in zadevo zaključiti. Gvajčeva je odgovorila, da ni kršila nobenih zakonskih določb ali zavlekla postopka. Okoliščine, ki so pripeljale do tega, da je vlogo vložila šele v ponedeljek, pa da bo razložila po odločitvi o predlogu za izključitev javnosti. Sodnica je Trivičevi dala 45 dni za odgovor na vlogo, določila pa tudi datum, ko bodo zaslišali Radana, to je 25. maj.
Očitali tudi morilsko slo
Afera Radan je izbruhnila decembra 2014, priprli so ga maja 2015. Takrat ga je policija ovadila zaradi 24 kaznivih dejanj, med drugim sedmih umorov pacientov. Že prvo noč se je v priporniški celici porezal. Zadal si je lažjo, poldrugi centimeter dolgo ureznino. V zaporu so pojasnili, da se je s kosom stekla porezal po prsih, sopripornike pa takoj prosil, naj na pomoč pokličejo pravosodne policiste in zdravstveno službo.
Obtožnica je bila vložena novembra 2015, januarja 2016 se je začelo sojenje. Tožilstvo mu je očitalo šest umorov pacientov, storil naj bi jih od septembra 2012 do decembra 2014. Za hudo bolne naj bi bili usodni bistveno previsoki odmerki bodisi morfija, propofola ali kalija, ki naj bi bili nepotrebni za zdravstveno oskrbo. Poleg tega je bil obtožen še zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin in neupravičenega slikovnega snemanja. Radan, ki sta ga zastopala odvetnika Milan Krstić in Gorazd Fišer, je vseskozi trdil, da je bil le žrtveno jagnje neurejenih razmer na kliniki in da ga zdravstvo, policija, tožilstvo in sodstvo maltretirajo po krivici. Podrobno je opisal zdravljenje in smrt zadnjega pacienta, ki mu je odredil odmerek kalijevega klorida. Po njegovih besedah je šlo za provokacijo, s katero je hotel opozoriti na premeščanja z intenzivnega oddelka v paliativno oskrbo. Zatrdil je, da je kalij tekel mimo pacienta.
Po enajstih mesecih pripora so ga izpustili na prostost. To je bilo posledica pričanja izvedenca klinične psihologije dr. Aleša Friedla. V sodni preiskavi je obtoženega opisal kot narcistično osebnost, pripisal mu je grandiozni jaz, sadistična nagnjenja in podobno. Ravno zato je tožilka Katarina Bergant Radana obtožila umorov iz morilske sle. Po zaslišanju strokovne priče obrambe, klinične psihologinje dr. Alenke Sever, ki mu je očitala napačno metodologijo, pa je mnenje brez konkretnejših pojasnil umaknil. Potem je tožilka obtožnico modificirala: po novem mu je očitala uboje. In na koncu ne šest, pač pa štiri, kajti za dva je obtožbo umaknila.
Tožilstvo predlagalo 20 let
V končni besedi je vztrajala pri Radanovi krivdi in zanj predlagala 20 let zapora. A novembra 2018 ga je sodni senat vseh obtožb oprostil. Razsodil je, da smrt štirih pacientov ni bila posledica kaznivega dejanja. Pri tem se je oprl predvsem na mnenje avstrijskega sodnega izvedenca dr. Wolfganga Krölla. Očitek, da je Radan predstojniku nevrološke klinike izročil ponarejeno dokazilo o zdravljenju na dunajski kliniki, da bi upravičil svoje bolniške odsotnosti, je sodnik Martin Jančar komentiral, češ da ponarejeni dokument ni povzročil pravnih posledic. Tudi v njegovem predpisovanju velikih količin zdravil, predvsem psihoaktivnega pomirjevala xanax sebi, svojcem in prijateljem (v dveh letih 861 receptov), senat kazenske odgovornosti ni našel. Odločitev je utemeljil predvsem s slabo reguliranostjo tega področja. V fotografiranju pacientov na intenzivni negi brez dovoljenja pa je sodišče kaznivo dejanje prepoznalo, a Radana vseeno oprostilo zaradi »očitne nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila razsodba«. Prvostopenjsko oprostilno sodbo je potrdilo tudi višje sodišče.