Oseminsedemdesetletni moški se je v ponedeljek dopoldne na Ponikvi v občini Šentjur na e-skiroju peljal po klancu navzdol, zapeljal s ceste in padel v jarek ob njej. Nesrečo je opazil mimoidoči, ki mu je takoj priskočil na pomoč. Poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je po navedbah policije zvečer umrl. Varnostne čelade ni nosil.
Trčenje z avtom
Gre za drugo smrtno žrtev na e-skiroju v mesecu dni. 12. marca letos je namreč nekaj pred šesto uro zjutraj v hudi prometni nesreči na Tržaški cesti v Ljubljani življenje izgubila 40-letna voznica skiroja. Po navedbah ljubljanske policije je do nesreče prišlo, ker 53-letna voznica avta ni vozila po sredini pasu, temveč je zapeljala na nasprotni pas, naprej pa na pločnik oziroma kolesarsko stezo. Tam je najprej trčila v drevo, naknadno pa še v voznico-e-skiroja, ki je pravilno pripeljala nasproti. Ta je zaradi hudih poškodb na kraju umrla. Tudi ona ni nosila čelade. Po navedbah policije 53-letnica ni vozila pod vplivom alkohola. Ovadili so jo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
V letih 2024 in 2023 na naših cestah ni umrl noben e-skiroist. Se je pa s krvavimi črkami v zgodovino slovenske črne kronike zapisal 1. marec 2022, ko je sredi noči na Ljubnem ob Savinji umrl prvi uporabnik električnega skiroja pri nas. 52-letnik se je zaletel v robnik, padel in trčil v leseno ograjo. Pomagati mu niso mogli. Čelade ni nosil. Le nekaj mesecev kasneje, bilo je 19. avgusta, pa je na lokalni cesti v naselju Škalce v Slovenskih Konjicah med vožnjo padel 35-letnik, ki je z glavo močno udaril ob tla in umrl. Zaščitne čelade ni uporabljal. Moški se je sicer smrtonosno poškodoval na električni rolki (longboardu), ki pa po navedbah Agencije za varnost prometa (AVP) v zakonodaji o mikromobilnosti spada v isto kategorijo lahkih motornih vozil kot električni skiroji.
Pobirali so ga s tal
Sodeč po statistiki so vozniki e-skirojev v 66 odstotkih povzročitelji nesreč, v katerih so udeleženi. V večini od njih so sicer udeleženi sami, kar pomeni, da padejo sami zaradi ceste oziroma podlage, po kateri vozijo, neznanja ali precenjevanja lastnih sposobnosti, kar se mnogokrat pripeti pri mladih voznikih. »Lani so bili najpogostejši vzroki za nesreče neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti,« so pojasnili v AVP.
Na ravnotežje in ostale sposobnosti v prometu mnogokrat vpliva tudi alkohol. Lani smo poročali, kako je 54-letnik v Tržiču sredi avgustovskega dne močno vinjen padel (alkotest je pokazal na šestkratnik dovoljene meje alkohola v krvi) in pristal v bolnišnici, septembra pa so na Bledu obravnavali 62-letnika, ki so ga mimoidoči po številnih padcih morali večkrat pobirati s tal.
Letos v UKC že več kot 100 poškodovanih
Število prometnih nesreč s skiroji in e-skiroji iz leta v leto narašča, kar potrjuje tudi statistika. Številke v UKC Ljubljana so še višje, kot jih beležijo na slovenski policiji, saj se tam zglasijo tudi poškodovani v nesrečah, ki jih policija ni obravnavala. Leta 2013 so, denimo, zabeležili 96 nesreč, leta 2019 že 390, leta 2022 689, lani 680, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa 107. Tretjina hudo poškodovanih utrpi zlasti poškodbe glave in obraza, brez zaščitne čelade pa so posledice hujše. Zato tako na AVP kot na policiji svetujejo uporabo čelade za vse, ne le za mladoletne, pri katerih je obvezna. Tudi v tem primeru je statistika strašljiva, saj v zadnjih letih vsaj polovica umrlih in poškodovanih voznikov e-skirojev v času nesreče ni nosila čelade. »Če se 50 kilogramov težak človek s hitrostjo 25 kilometrov na uro zaleti v trd objekt, je to tako, kot da bi padel iz drugega nadstropja stavbe,« je v preteklosti že opozarjal Klemen Grabljevec iz URI Soča, kjer iz bolnišnic vsako leto sprejmejo nekaj oseb s hudo poškodbo možganov.
Uroš Tominc, travmatolog in vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana, pravi, da so poškodbe pri nezgodah z električnimi skiroji primerljive s tistimi, ki nastanejo s kolesi, mopedi in motornimi vozili. Večina jih je sicer lažjih, kot so udarnine, odrgnine, zvini, a opažajo skrb vzbujajoč porast resnih in življenjsko ogrožajočih poškodb. »Najpogosteje gre za hude poškodbe glave, dolgih kosti, kot sta stegnenica in golenica, ter prsnega koša, medenice in hrbtenice,« je dr. Tominc pojasnil za Dnevnik. Po njegovih navedbah takšne poškodbe kažejo, da pri teh nezgodah pogosto prihaja do bistveno večjih sil ob trku ali padcu, kot bi jih pričakovali pri uporabi navadnega skiroja. Glavni razlog za to so višje hitrosti, ki jih električni skiroji dosegajo in so pogosto primerljive s hitrostmi koles, mopedov ali celo motornih vozil. Hkrati uporabniki pogosto ne uporabljajo ustrezne zaščitne opreme oziroma je ta zelo pomanjkljiva.