Pred nekaj več kot desetletjem so poslanci državljane razburili s sprejetjem višjih kazni za prekrške v prometu, med drugim za prehitro vožnjo. Te dni jim vsaj laična javnost ploska ob skorajda prepolovitvi teh glob.
»Občutno nižje kazni za prehitro vožnjo so sprejete in končno so te primerljive s kaznimi sosednjih držav. Okrepiti pa je treba nadzor in voznike pravilno obveščati o posledicah prehitre vožnje,« je po sprejemu novega zakona o prometu prek twitterja sporočil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Prekoračitev hitrosti v naselju, kjer je omejitev 50 km/h, za do 10 km/h bo voznika stala le še 40 evrov (prej 80), v primeru plačila v osmih dneh pa bo za prekršek odštel 20 evrov. Za prekoračitev hitrosti od 10 do 20 km/h je po novem kazen 120 evrov in tri kazenske točke (do zdaj 250 evrov). V primeru prekoračitve hitrosti od 20 do 30 km/h se kazen prepolovi s 500 na 250 evrov in pet kazenskih točk. Za prekoračitev hitrosti od 30 do 40 km/h bo kazen 500 evrov in sedem kazenskih točk, za prekoračitev od 40 do 50 km/h pa 750 evrov in devet kazenskih točk.
Psiholog prof. dr. Marko Polič je že večkrat poudaril, da se vozniki bolj kot prometne nesreče bojijo denarne kazni: »Ta mora biti dovolj visoka, da jo ljudje dojemajo kot resno grožnjo svojemu premoženju, obenem pa je kazen učinkovita, če je verjetnost, da te pri kršitvi dobijo, večja kot ta, da te ne.« Bi se pa po njegovem moral zakonodajalec zavedati, da z zvišanjem kazni ljudem sporoča, da je predpis zanj pomemben, z znižanjem pa, da lahko na neki način ljudje to lažje počnejo.
Spoštovanje pravil zaradi soljudi, ne kazni
Minister Vrtovec je že večkrat potrdil, da je zagovornik zniževanja kazni za prehitro vožnjo, saj da tudi zgledi iz drugih držav kažejo na nepovezanost med visokimi kaznimi in prometnimi nesrečami s smrtnimi žrtvami. Da višina glob nima bistvenega vpliva na prometno varnost oziroma ravnanje udeležencev v prometu, se strinjajo v nacionalni avtomobilski zvezi AMZS. »Pravila je treba spoštovati zato, ker s tem kažemo odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili sankcionirani. Če pravila spoštujemo, se nam sankcij ni treba bati, pri čemer sta višina globe in število kazenskih točk manj pomembna. Če pa jih ne spoštujemo, nas mora nekdo pri tem zalotiti,« opozarjajo v zvezi. Prav na tem področju se pri nas soočamo z več izzivi – zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije pride do pomanjkljivega nadzora, prekrškarji pa se tudi prav radi izmikajo plačilu globe in drugim sankcijam, opozarjajo v AMZS. Se pa tako na ministrstvu kot v zvezi strinjajo, da sta za manj nesreč nujna preventiva z ozaveščanjem udeležencev v prometu o kulturi vožnje kot tudi izvajanje rednega nadzora. Kazni se sicer znižujejo tudi pri omejitvi hitrosti na 90 km/h ter na hitrih cestah in avtocestah.
Podvojena kazen za uporabo telefona
Določilo o nižanju kazni za prehitro vožnjo so sicer na matičnem odboru črtali, a ga je koalicija na plenarni seji znova dodala v novelo, kar je povzročilo obžalovanje med poslanci LMŠ in SAB, ki zakona ravno zaradi zniževanja teh kazni niso podprli. Na odobravanje pa je naletelo zvišanje kazni za voznike, ki med vožnjo uporabljajo mobilni telefon ali druge naprave, ki motijo njihovo pozornost. Kršiteljem sedaj grozijo globa 250 evrov (prej 125) in tri kazenske točke. Na to problematiko že dolgo opozarjajo na agenciji za varnost prometa (AVP), že pred leti pa so predlagali sedaj sprejeto zvišanje kazni. Od leta 2012 pa do lani se je število teh kršitev podvojilo (z 18.189 na 36.771), kažejo podatki policije. Na AMZS pozdravljajo smiselnost ukrepa, a ob njem izpostavljajo še problematiko uporabe telefona pri pešcih in kolesarjih, tveganje za nastanek nesreče pa ne povišujejo le pogovori po telefonu, ampak tudi pisanje sporočil, uporaba spleta in družbenih omrežij… Vsi sogovorniki pozdravljajo tudi konkretno zvišanje globe za kršitev prepovedi ustavljanja ali parkiranja na mestu za invalide, in sicer z 80 na 200 evrov. Mnogi ne pomislijo, da z neupravičenim parkiranjem na teh prostorih omejujejo mobilnost tistih na invalidskih voznikih, je pa raziskava AVP pokazala, da se stanje na tem področju zadnja leta izboljšuje, a je še daleč od idealnega. Največ kršitev, 79 odstotkov, predstavljajo kršitve parkiranja za kratek čas, do 15 minut, med kršitelji prevladujejo moški.
Legalizirali e-skiroje
Ena bolj dobrodošlih sprememb novele zakona pa je, tako na AMZS, ureditev mikromobilnosti in zlasti vožnje z električnimi skiroji, podobno menijo tudi v AVP, kjer so za ureditev področja električnih skirojev na ministrstvo za infrastrukturo že predlani poslali številne predloge. Z novelo so jih sedaj »legalizirali« v okviru nove kategorije tako imenovanih lahkih motornih vozil, kamor poleg e-skirojev, katerih tovarniško določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro in niso širši od 80 centimetrov, sodijo še invalidski vozički in rolke na električni pogon. Odslej se bo z e-skiroji dopustno voziti samo po kolesarskih poteh, kjer teh površin ni, lahko vozijo ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost omejena na največ 50 kilometrov na uro. Kdor bo s skirojem divjal (nad 25 kilometrov na uro), bo kaznovan z 250 evri kazni, uporabniki morajo biti starejši od 14 let, uporaba čelade je obvezna do polnoletnosti (v AVP jo priporočajo tudi kasneje). Kot pomemben element prometne varnosti za najbolj ranljive v prometu v agenciji izpostavljajo še predpisano primerno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in mopedov, ki znaša najmanj 1,5 metra.
Privilegij, ne obveza
O zavijanju desno pri rdeči luči se pri nas resneje govori že vse od leta 2015, zadnjih pet let v pravilniku o prometnih znakih celo že z izrisano podobo takega prometnega znaka. Z novim zakonom bo tako možno ob rdeči luči zavijati desno tudi v križiščih, ki za to nimajo ločenega pasu. A ne v vseh, saj bo to dovoljeno le v tistih, opremljenih s sivim kvadratnim prometnim znakom in puščico, usmerjeno v desno. Tako pravilo se lahko uveljavi le v preglednih križiščih in tistih, kjer ni preveč kolesarjev in pešcev. Vozila z leve bodo sicer še vedno imela prednost. »S tem bomo sprostili desne pasove, pretočnost pa bo zagotovo boljša,« je v preteklosti razlagal minister Vrtovec. Po oceni strokovnjakov na osnovi statistike pravilo ne vpliva bistveno na prometno varnost, izboljša pa prepustnost prometa (za do 30 odstotkov), zmanjšuje zamude in zastoje, porabo goriva, onesnaženost okolja ter nestrpnost voznikov. A lahko po drugi strani nestrpnost tudi spodbuja. »Vozniki se morajo zavedati, da določba tovrstno vožnjo omogoča in ne zahteva. Posameznik desno ob rdeči zavije, če se pri tem počuti varno in suvereno, v nasprotnem primeru mu tega ni treba storiti, kar morajo upoštevati tudi vozniki za njim,« opozarjajo v AMZS. Prav zato bi lahko takšna prometna ureditev pri nekaterih voznikih povzročila zmedo, pri drugih pa nejevoljo. Mentaliteta in kultura voznikov sta (tudi) v tem primeru ključni. »Prav gotovo bo potreben čas, da se vozniki na noviteto navadijo,« pa pravijo v AVP. Za poznavanje in upoštevanje pomena znaka bo potrebno ozaveščanje voznikov z več strani, ministrstva in direkcije za infrastrukturo, AVP, policije… Praksa zavijanja desno pri rdeči luči je najdaljša v ZDA, v EU pa lahko vozniki brez nepotrebnega čakanja v določenih primerih desno zavijejo še na Poljskem, Nizozemskem, v Franciji, Belgiji in Nemčiji. Na začetku 60. let prejšnjega stoletja je pravilo nekaj let veljalo že tudi na naših cestah.
