Višje sodišče v Celju je razveljavilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil obtoženi zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije obsojen na dve leti zapora in 7500 evrov denarne kazni, odrejeno pa mu je bilo tudi plačilo 37.766 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Na sodbo se je pritožil zagovornik, a so višji sodniki njegove argumente zavrnili. So pa našli druge napake v prvostopenjski sodbi, zato so odredili ponovljeno sojenje.
Moškega so obsodili zaradi izkoriščanja treh prostitutk (v primeru več oseb je zagrožena zaporna kazen od enega do dvanajst let zapora). Niso mu očitali, da je bil do njih nasilen, da je grozil ali da je šlo za preslepitev, pač pa da je posegal v njihovo »ekonomsko svobodo«. V tem primeru je ključno, da ima storilec od prostituiranja, ki predstavlja utečen in donosen posel, finančno korist ter prejema denar. Obramba je sicer trdila, da gre za izkoriščanje le tedaj, ko so koristi in dajatve storilca ter žrtev oziroma delitev dohodka med njimi v očitnem nesorazmerju. A je (tudi višje) sodišče menilo, da je delež delitve zaslužka nerelevanten.
Komentarji na forumu
Obramba je v pritožbi še ugovarjala, ker so bili v utemeljitvi razlogov za hišno preiskavo navedeni anonimni komentarji na forumu neke spletne strani. Sodišče je pojasnilo, da je bil to le eden od razlogov in da se prva sodba na komentarje anonimnežev ni oprla. Neposredno so namreč zaslišali številne uporabnike storitev, ki so jih izvajale prostitutke. Te so sicer zanikale, da bi jih obtoženi izkoriščal, a jim prvo sodišče ni verjelo. Je pa obsodilno sodbo recimo oprlo na izpoved neke priče, da se je za obtoženega prostituirala od leta 2010 do 2012 (v konkretnem primeru so mu očitali zlorabo prostitucije od aprila 2015). Upoštevalo je tudi uradni zaznamek (UZ) policistke o razgovoru z neko osebo, ki je bil za obtoženega obremenilen. Na sodišču je ta oseba pričala obtožencu v korist, vendar njene izpovedi ni štelo za verodostojno. Večjo vrednost je dalo UZ in pričanju policistke, ki je potrdila vsebino tega UZ. Enako je ravnalo ob še enem podobnem zaznamku.
Višje sodišče je ocenilo, da je šlo za kršitev zakona. Na izjavo, ki jo občani dajo policistom med zbiranjem obvestil, se namreč sodba ne sme opreti. Enako velja za izpovedbo policistov o vsebini izjav, zapisanih v UZ. Izjavi, zapisani v zaznamkih, ne moreta meritorno nadomestiti izpovedb prič (ki obtoženca v konkretni zadevi razbremenjujeta), so zapisali višji sodniki. Niti če priča pred sodiščem povsem spremeni izjavo, ki jo je dala v predkazenskem postopku. »Obremenilna izjava, dana na neformalen način, ki je priča kasneje ni potrdila, ne more predstavljati podlage sodbe, razen v izjemnih primerih, ko bo primeroma povsem očitno, da priča na sodišču ne govori resnice. O čem takem pa v obravnavanem primeru ne more biti govora,« še piše v višji sodbi.
Enkrat priča, drugič obtoženec
Kot enega ključnih obremenilnih dokazov je prvostopenjsko sodišče štelo dokumentacijo, zaseženo pri obtožencu doma. Oškodovanke so sicer pričale, da je njihova. Pri njem naj bi bila le zato, ker je njega in eno od oškodovank nekdo prijavil na Furs, da se ukvarjata s prostitucijo. In on je to »preiskoval«. V zvezi s tem sta policiji naznanila sum kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Stekel je ločen sodni postopek, v katerem je obtoženi nastopal kot priča. Na sojenju zaradi zlorabe prostitucije je sodišče to njegovo pričanje upoštevalo kot dokaz in potem sklenilo, da je dokumentacija njegova. Višji sodniki so razsodili, da tega ne bi smelo storiti. V enem postopku je namreč nastopal kot priča, v drugem pa kot obtoženec, gre za povsem drugačni in neprimerljivi vlogi. Prvostopenjsko sodišče pa je s svojim ravnanjem ustvarilo situacijo, da je bil priča v lastni zadevi in da je izpovedoval zoper samega sebe.
Obregnili so se tudi ob izračun koristi, ki naj bi jo pridobil s kaznivim dejanjem. Po izračunu izvedenke je znašala 37.766 evrov, a je pri tem upoštevala zaslužek ene od oškodovank tudi za oktober in (cel) december 2018. Obtoženega pa so spoznali za krivega, da jo je izkoriščal od 17. decembra 2018 (do 25. januarja 2021). Sodba je torej v nasprotju sama s sabo.