Ljubljana. »Nobena stranka v tem primeru ni mogla predvideti, kaj se bo zgodilo, ali bo prišlo do zastaranja ali ne. S tem ko so obtoženi priznali krivdo, so priznali tudi vse očitke iz obtožnice. Je pa to zmaga za tožilstvo, s kolegico sva predlagali primerne kazni, ki jih je sodišče tudi sprejelo. In po dolgem času se bo zadeva pravnomočno končala. In to pravično,« je po izreku sodbe v zadevi Balkanski bojevnik včeraj povedala tožilka Blanka Žgajnar, ki je s tožilko Matejo Gončin zastopala tožilstvo. Gončinova je dodala, da je sodba velik uspeh tožilstva in sodišča: »Edini neuspeh bi bil, če bi zadeva zastarala.«
To ni zmaga, ampak kompromis
Tožilki sta še poudarili, da obtoženim po trinajstih letih kazenskega postopka ni bilo lahko stopiti pred sodni senat in priznati krivdo. Odvetnik Saša Ravnik, ki zastopa Dragana Beljkaša, pa je povedal, da so se obtoženi za priznanje krivde odločili iz enega samega razloga, in sicer da se zadeva zanje enkrat za vselej zaključi. Dodal pa je, da se je na tem primeru orala ledina, še posebej glede upoštevanja tujih dokazov, zbranih zoper obtožene: »V tem procesu smo se vsi skupaj učili. To ni zmaga za nobeno stran, to je le sklenjen kompromis.« Kot je v izreku sodbe dejala predsednica senata sodnica Marjeta Dvornik, sodni senat meni, da so izrečene kazni primerne, pri tem je sodišče upoštevalo vrsto olajševalnih okoliščin. »Priznanje obtoženih je doprineslo, da se je kazenski postopek na prvostopenjskem sojenju hitro končal, obtoženi, odkar so prišli iz pripora novembra 2012, niso več izvrševali kaznivih dejanj, prav tako je od kaznivih dejanj, ki jim jih očita obtožnica, minilo že veliko časa,« je poudarila sodnica.
Potem ko so obtoženi prejšnji teden priznali krivdo, sta tožilki v zameno za priznanje predlagali kazni v dolžini, kot so jo obtoženi v zaporu že prestali, preden je bila sodba novembra predlani razveljavljena na vrhovnem sodišču. Sodišče je njunima predlogoma glede višine kazni v celoti sledilo. Dragan Tošić, Peter Khermayer in Dragan Beljkaš so za rešetkami prebili šest let in en mesec, Jakob Remškar pet let in sedem mesecev. Boštjan Kopčič je bil v zaporu tri leta in pol, Robert Šabić dve leti in osem mesecev, Miralem Lucević štiri leta in devet mesecev, njegov brat Mirzet pa štiri leta in dva meseca. Remškarjeva žena Suzana je dobila leto in mesec zapora, kazen pa je bila nadomeščena z delom v splošno korist. Zato jim je sodišče včeraj izreklo točno takšne kazni, kot so jih že odsedeli.
Krivdo je priznal tudi Anes Selman. Edini, ki je bil med prvim sojenjem v priporu, zaporne kazni pa ni prestajal. Po sojenju je namreč pobegnil v BiH, zaradi česar je bil postopek zoper njega na drugem sojenju izločen. Zanj je tožilstvo v zameno za priznanje krivde predlagalo tri leta zapora, kazen bo lahko prestajal na odprtem oddelku zapora.
Sodišče je odločilo tudi glede plačila sodnih stroškov in sodne takse. Sodne stroške bo plačal le prvoobtoženi Dragan Tošić, ki je edini ves čas kazenskega postopka izkazoval, da je zaposlen in da prejema visoke mesečne dohodke (skupaj z ženo sta lastnika več lokalov v Ljubljani).
