Danes 75-letni Marijan Marđetko je 18. decembra 2021 zvečer domov v Trpinčevo ulico v Ljubljani pripeljal 74-letnega Milana G. Pred tem sta bila skupaj na pikniku. Marđetko ni vedel, kje je doma, zato ga je Milan G. usmerjal. »Milan, a bo šlo?« je vprašal prijatelja, ki je pred tem preveč popil. »Bo, bo,« je ta odgovoril, preden je zapustil avto ford kuga. Marđetko je kasneje pojasnil, da je še malo tipkal po avtoradiu, potem pa »zapeljal naprej, a ker je bil tam kup peska, sem šel malo v rikverc in nato spet naprej pa spet malo nazaj, obrnil avto in se odpeljal«. Naslednji dan so se pri njem oglasili policisti, izkazalo se je namreč, da je med manevriranjem Milana G. povozil do smrti. Dve minuti po njegovem odhodu ga je sredi dvorišča našel sosed.
Moral bi preveriti, kje je
Marđetko se je spomnil, da se je ob prvem vzvratnem manevru avto »zaguncal«. A ker je bila cesta luknjasta (policist Klemen R. je potrdil, da je bil ponekod asfalt, drugje beton, ponekod pesek čez beton in luknje), ustavil pa se je blizu ograje, je bil prepričan, da je zadel kovinski rob ograje. Ko je izvedel, kaj je storil, je bil povsem iz sebe in ni mogel verjeti. Ampak dokazov je bilo dovolj. Dogajanje je delno posnela nadzorna kamera, tako so avto tudi izsledili. Na podvozju so našli rdečerjave madeže in druge biološke sledi, na desnem boku pa sledi zdrsa – izkazalo se je, da se je sopotnik najprej naslonil na zadnjo polovico desne strani vozila, ko je voznik speljal, pa je zdrsnil in padel za avto. V krvi so mu namerili 2,15 promila alkohola. Marđetku so kri odvzeli šele 24 ur po nesreči in toksikološka preiskava je bila negativna.
Zatrdil je, da je bil poklicni voznik 50 let, da vedno gleda v vzvratna ogledala in da Milana enostavno ni videl. Prvostopenjsko sodišče ga je vseeno obsodilo zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, češ da bi se moral pred premikom vozila prepričati, ali to lahko stori varno. Videl je, da Milana G. ni pred avtom, naslonjenega na avto pa bi lahko videl v vzvratnem ogledalu. V primeru pa, da ga na tak način res ni mogel videti, bi moral iti iz avta in se prepričati, kje je. Vedel je, da se lahko zgodi nesreča (bila je noč, avto ni imel senzorjev, prijatelj, za katerega ni vedel, kje je, pa je bil pijan), a je lahkomiselno mislil, da se ne bo zgodila, je sklenilo sodišče.
Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do osem let zapora. Upoštevaje posebne olajševalne okoliščine in omilitvena določila so ga obsodili na pogojno kazen eno leto zapora s triletno preizkusno dobo in enoletno prepoved vožnje vozil B-kategorije. Olajševalne okoliščine so bile dosedanja nekaznovanost, starost, časovna oddaljenost kaznivega dejanja. Pa tudi, da ga je nesreča zelo prizadela in da je s prijatelji zbiral prispevke za nagrobni spomenik.
Tožilstvo zahteva višjo kazen
Tožilstvo se je na sodbo pritožilo in terjalo strožjo kazen. Ocenilo je, da je dalo sodišče olajševalnim okoliščinam preveliko težo in da je pogojna kazen za takšno kaznivo dejanje premila. Primerna bi bila na primer, če bi krivdo priznal na predobravnavnem naroku, je navedlo. Tudi časovna oddaljenost od nesreče in obtoženčeva starost po oceni tožilstva nista okoliščini, ki bi ju bilo treba tako zelo upoštevati. Večjo težo bi morali dati recimo okoliščinam, da se ni prepričal, kje je prijatelj, in da ni opazil niti tega, da se je naslonil na vozilo. Zato je tožilstvo višjemu sodišču predlagalo, naj kazen zvišajo na dve leti zapora.
Zagovornik Tibor Gregl pa je predlagal, naj Marđetka oprostijo ali pa sodbo vsaj razveljavijo in odredijo ponovljeno sojenje. Pritožbenemu senatu, vodila ga je Tatjana Merčun, je dejal, da podrobnosti iz pritožbe ne bo ponavljal. Je pa izpostavil »ključno pravilo v cestnem prometu«, to je načelo zaupanja. To pravi, da ima vsak udeleženec cestnega prometa, ki ravna v skladu s cestnoprometnimi pravili, tudi od drugega prometnega udeleženca pravico utemeljeno pričakovati, da bo ravnal v skladu s predpisi. Gregl je opozoril, da je voznik speljal šele po devetih sekundah, in to naprej. Da se je prijatelj naslonil na avto, je bilo po njegovem mnenju nepredvidljivo ravnanje. Dejal je še, da je voznik pogledal v vzvratno ogledalo, v katerem Milana G. ni videl, je pa predvideval, da je poskrbel za lastno varnost. Da je še ob avtu, zato ni mogel predvidevati, je še navedel zagovornik.