Takšne nesrečne novice so skoraj vsakodnevne. Včeraj nekaj pred drugo uro popoldne so policisti v naselju Šturmovci v Vidmu pri Ptuju obravnavali nesrečo, v kateri sta bila udeležena voznik avtomobila in otrok na e-skiroju. Po navedbah policije naj bi slednji trčil v avtomobil in se hudo poškodoval, s helikopterjem so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Podobna prometna nesreča se je zjutraj pripetila v Novem mestu, kjer mladoletni skiroist pri vključevanju na prednostno cesto ni upošteval pravil o prednosti in je trčil v avtomobil, za volanom katerega je sedela voznica. Huje poškodovanega so reševalci oskrbeli in odpeljali v bolnišnico. Letos so v Sloveniji umrli že trije vozniki e-skirojev, na Hrvaškem sta zgolj v zadnjih tednih umrla dva mladoletna skiroista.
Med najbolj ranljivimi udeleženci v cestnem prometu
Razpoložljivi statistični podatki kažejo, da so vozniki e-skirojev med najbolj ranljivimi udeleženci cestnega prometa. Iz podatkov ni mogoče razbrati, koliko bolj tvegana je vožnja z e-skiroji v primerjavi z uporabo drugih enoslednih vozil. Nova britanska študija ponuja pomembne vpoglede v to področje.
Spisala jo je interdisciplinarna skupina raziskovalcev iz Združenega kraljestva pod vodstvom Davida Bodanskega, ortopedskega kirurga v londonski bolnišnici Chelsea and Westminster. Ključne ugotovitve študije, objavljene v četrtek v znanstveni reviji Scientific Reports, vzbujajo skrb: vožnja z e-skirojem je bistveno bolj tvegana kot kolesarjenje ali vožnja z motorjem.
Raziskovalci so analizirali podatke iz Nacionalnega registra večjih poškodb za Anglijo in Wales za obdobje 2020–2022. Med ponesrečenci je bilo 580 voznikov e-skirojev, 7027 motoristov in 7640 kolesarjev. Tveganja, povezana z manj resnimi prometnimi incidenti, so ocenili na podlagi podatkov iz aplikacije Voi, v kateri najemniki e-skirojev prostovoljno poročajo o incidentih in njihovih posledicah. Ti podatki zajemajo obdobje od julija 2020 do decembra 2024.
Vozniki e-skirojev so imeli 3,5-krat večje tveganje za poškodbe glave, 1,5-krat večje tveganje za poškodbe notranjih organov in 3,2-krat večje tveganje za poškodbe arterij ali ven v primerjavi z motoristi. V primerjavi s kolesarji je bilo tveganje za te poškodbe od 1,4- do 1,7-krat večje. Uporabniki e-skirojev so imeli manjše tveganje za zlome kosti kot kolesarji ali motoristi.
Ženske in otroci bolj ogroženi kot moški
V nesrečah je bilo udeleženih za tretjino več žensk kot moških in pri ženskah je bila zaznana več kot dvakrat večja verjetnost hudih telesnih poškodb; zelo pogoste so bile poškodbe prsnega koša. Bolj ogroženi so tudi otroci in mladoletniki. V tej skupini so bile nadpovprečno pogoste poškodbe glave, povečano je bilo tudi tveganje za poškodbe notranjih organov.
Avtorice in avtorji ugotavljajo, da je večje tveganje nesreč z e-skiroji posledica njihove zasnove. Imajo relativno visoko in spredaj postavljeno težišče, zaradi česar stoječ voznik ob trčenju z glavo naprej pade čez krmilo. Dodaten dejavnik tveganja so tudi majhna kolesa, še posebej na neravnih površinah in v mokrem vremenu. Simulacije kažejo, da lahko tudi pri nižjih hitrostih nesreča, v kateri električni skiro zadene robnik, povzroči poškodbe možganov. »Verjetnost udarcev v glavo se poveča v pretežno mestnem prometnem okolju, kjer so takšne nevarnosti blizu skupaj in so trki z vozili, pešci in urbano opremo pogosti,« pišejo raziskovalci.
Tveganje povečuje tudi okoliščina, da večina uporabnikov e-skirojev ne uporablja čelade. V analizirani skupini ponesrečencev jih je čelado nosilo le šest odstotkov, piše v študiji. Za primerjavo: slovenske policijske statistike kažejo, da več kot polovica huje poškodovanih voznikov e-skirojev ni uporabljala zaščitne čelade. Med huje poškodovanimi jo je uporabljalo le 35,56 odstotka voznikov, med lažje poškodovanimi pa 36,79 odstotka.
Do konca junija že 151 nesreč
Po podatkih slovenske policije je bilo predlani zabeleženih 272, lani 308, v prvi polovici letošnjega leta pa se je pri nas pripetilo že 151 prometnih nesreč z udeležbo električnih skirojev. Letos smo našteli že tri smrtne žrtve. Marca je na Tržaški cesti v Ljubljani življenje izgubila 40-letnica na e-skiroju, ki jo je na kolesarski stezi povozila voznica. Le nekaj tednov pozneje je 78-letni moški na Ponikvi med vožnjo z električnim skirojem po klancu navzdol zapeljal s ceste, padel v jarek in umrl. Prejšnji teden je zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel v nesreči na Zaloški cesti v Ljubljani, umrl 39-letni skiroist, ki ni nosil čelade. Na tveganost vožnje z e-skiroji so v zadnjih dneh opozarjali tudi na Hrvaškem, kjer sta v zadnjih tednih umrla dva mladoletna skiroista.
Pristojni za področje prometne varnosti se zavzemajo za več ukrepov. Med drugim predlagajo uvedbo osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, obvezno zavarovanje odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in učinkovitejše ukrepanje proti predelanim vozilom, kar vključuje tudi možnost odvzema tehnično neustreznih vozil.