Sojenje zoper obtožene Dina Muzaferovića, Jako Berganta, Osmana Koštića, Vilija Sušnika, Rolanda Cretuja in Bobana Stojanovića, ki jim specializirano državno tožilstvo očita vpletenost v umor Satka Zovka, preprodajo prepovedanih drog in nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem ali eksplozivom, je v fazi predobravnavnega naroka obstalo, saj je ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič konec maja odločil, da iz sodnega spisa izloči številne ključne dokaze, ki so bili po njegovem mnenju pridobljeni na nezakonit način.
Tožilki Špela Brezigar in Nevena Vukčević s specializiranega državnega tožilstva sta se pritožili in predlagali, da višje sodišče dokaze vrne v spis. Če se za to ne bi odločilo, pa vsaj razveljavi sodnikov sklep in primer vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
Na višjem sodišču so 27. avgusta opravili pritožbeno sejo, v petek pa svojo odločitev posredovali ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Kot smo neuradno izvedeli danes, je višje sodišče pritrdilo Fabijančiču in odločilo, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito.
Tožilstvo ostalo praktično brez dokazov
Eden ključnih pomislekov obrambe je bila prva sodna odredba za tajno opazovanje in sledenje, ki se je glasila na obtoženega Jaka Berganta. Nadzorne kamere so pred hotelom Mons posnele osebo, ki je nekaj dni pred umorom namestila sledilno napravo pod Zovkov avto. V odredbi so to osebo opisali kot moškega srednje postave in normalne velikosti, kar je bil po mnenju obrambe preveč splošen opis. Po prepričanju Muzaferovićevega zagovornika Miloša Zarića je policija že vnaprej vedela, da na posnetku niti ni Bergant (pozneje se je izkazalo, da je napravo v resnici namestil bosanski državljan, ki naj bi mu Bergant ponudil zatočišče), a je menila, da jih bo pripeljal do Muzaferovića kot domnevnega naročnika in glavnega organizatorja Zovkove likvidacije. Kar se je tudi res zgodilo.
Tožilstvo je po drugi strani ves čas vztrajalo, da so upoštevali tudi druge okoliščine, denimo posnetke kamer, podatke policije, opis videza in ravnanja … S tem naj bi zagotovili zakonskemu pogoju določljivosti. Tožilki sta že na predobravnavnem naroku poudarjali, da je treba zakonitost odredbe presojati na podlagi okoliščin, ki so bile znane v tistem trenutku, ne pa za nazaj.
Ker je sodnik na prvi stopnji presodil, da je bila že prva odredba za tajno opazovanje nezakonita, je po principu sadežev zastrupljenega drevesa kot take ocenil tudi druge kasneje pridobljene dokaze, med drugim tudi dokaze iz hišnih preiskav, fotografije vozil, DNK-dokaze … Tožilstvo je temu oporekalo z argumentom, da so bili nekateri od teh dokazov pridobljeni samostojno in neodvisno od sporne odredbe, zato jih ni mogoče kar avtomatično razglasiti za nezakonite.
Toda višji sodniki so pritrdili prvostopenjskemu sodišču, tako da je tožilstvo ostalo praktično brez vseh dokazov in je že jasno, da obtoženi ne bodo obsojeni.
Po naših informacijah naj bi višji sodniki v celoti zavrnili pritožbo tožilstva in hkrati celo delno ugodili obrambi, ki je problematizirala še nekatere druge dokaze.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na specializirano državno tožilstvo, njihov odgovor bomo objavili, takoj ko ga prejmemo.
Zagovorniki obtoženih, s katerimi smo govorili, s sodbo višjega sodišča še niso seznanjeni, pričakovati pa je, da bodo za obtožene zahtevali odpravo pripora. Prvoobtoženi Dino Muzaferović je sicer tudi v drugih kazenskih postopkih (iščejo ga tudi na Hrvaškem), tako da verjetno vendarle ne bo v kratkem na prostosti.
Grozile so jim visoke zaporne kazni
Tožilstvo je v obtožnici skupaj obtožilo šest oseb z Dinom Muzaferovićem na čelu. Pet jih je obtoženih kaznivega dejanja umora, zaradi katerega jim grozi zaporna kazen od 15 do 30 let. Tri od šestih je tožilstvo obtožilo zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, vseh šest pa tudi zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Bobanu Stojanoviću očitajo le trgovanje z drogo.