Tolmin. Nenadna sprememba vetra je v začetku aprila na Tolminskem predčasno prizemljila dva jadralna padalca, ki sta vzletela z vzletišča na Kobali. Za 24-letno Madžarko, ki je letela v tandemu, se je podvig končal takoj po vzletu. Po sunku vetra in trdem pristanku je utrpela zlom ledvenih vretenc. Dan kasneje se polet ni izšel 40-letnemu Čehu. Močan sunek vetra mu je na višini 20 metrov nad tlemi zaprl padalo, sledil je padec na brežino. Na kraju so ga oskrbeli tolminski gorski reševalci, nato so ga z vojaškim helikopterjem prepeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. Poškodoval si je hrbtenico in trebuh.
Sezona reševanj ponesrečenih padalcev se je tako uradno začela tudi na Tolminskem, po vsej Sloveniji pa se je letos pri športih v zraku zgodilo enajst nesreč. Tovrstna reševanja od reševalcev terjajo veliko znanja, izkušenj in nemalokrat tudi akrobatskih sposobnosti.
Tudi člani Gorske reševalne službe Ajdovščina so letos že posredovali pri dveh tovrstnih nesrečah. Dolga leta so delovali pod okriljem tolminske enote, lani pa so zaradi vse večjega števila nesreč, pri katerih posredujejo, postali samostojna enota. »V naši statistiki imajo večji delež prav nesreče jadralnih padalcev,« pravi Robert Kovač, inštruktor, član državne izpitne komisije za gorsko reševanje, izkušen reševalec in od lani prvi predsednik Gorske reševalne službe Ajdovščina. Spomni, da Vipavska dolina zaradi svojega milega podnebja izstopa tudi, ko govor nanese na nesreče v naravi, saj pohodnike in jadralne padalce privablja vse leto.
Vreme in neučakanost
»Težko govorim o tem, kakšne napake naredijo fantje in dekleta, da se jim let ponesreči, lahko pa povzamem, da vsaj pri tujih padalcih veliko vlogo igra nepoznavanje zračnega terena. Preseneti jih lahko kakšen vrtinec, ne vedo, kje so ugodna mesta za dvig in kje se jim lahko zgodi hiter spust. Glede na to, da so pri nas samo nekaj dni, gredo zaradi neučakanosti letet tudi v razmerah, ko domači padalci ostanejo na tleh. Lahko bi rekel, da nesrečam v večji meri botruje vreme, medtem ko je oprema padalcev v zadnjih desetih letih izjemno napredovala in je zagotovo prispevala k manj nesrečam. Pohvalim lahko tudi šole, ki učijo letenja,« med vzroki izpostavi predvsem vreme in domače izkušnje.
A ne glede na boljšo opremo in boljše znanje se nesreče še vedno dogajajo, navsezadnje je tudi jadralnih padalcev vsako leto več. Kovač opaža, da je omenjeni šport v porastu. »O tem priča že podatek, da smo se ne tako zelo davno z nesrečami jadralnih padalcev srečevali samo v Vipavski dolini in Posočju, danes pa ni več ekipe gorskih reševalcev v Sloveniji, ki ne bi imela tovrstnih posredovanj,« pojasni. Drži, letos so, sodeč po statistiki Gorske reševalne zveze Slovenije, ponesrečene padalce reševali še tržiški, tolminski, kranjski, bohinjski, celjski, kamniški, ljubljanski in radovljiški gorski reševalci.
Kovač razloži, da reševalci ločijo dva tipa nesreč jadralnih padalcev. Največja sreča v nesreči je, če ta s padalom obvisi na drevesu. Čeprav to zanje pomeni več dela in zahtevnejše reševanje, jo padalec v tem primeru največkrat odnese kvečjemu z lažjimi poškodbami. »Drug tip nesreče je trd pristanek na tleh. V tem primeru v skoraj 90 odstotkih govorimo o poškodbah hrbtenice,« spregovori o drugem, slabšem izidu.
Zahtevna tehnika reševanja
Zlasti tolminski in ajdovski reševalci se za reševanje ponesrečenih padalcev posebej pripravljajo in urijo pred začetkom sezone. »Največkrat rešujemo z vrvno tehniko, posebej prilagojeno za reševanje padalcev in padal, ki je za nas zelo zahtevna,« pravi in spomni, da padalci marsikdaj obvisijo na tenkih vejah v zgornjem delu drevesne krošnje, padalo pa se razpre še čez dodatni dve ali tri krošnje. »Pri nas velja pravilo, da najprej rešimo padalca, nato pa, če je le mogoče, tudi padalo. V nasprotnem primeru se bo padalec naslednji ali pa še isti dan sam vrnil po padalo in znova tvegal nesrečo,« pojasni.
Dogaja pa se jim tudi, da na intervencije odhajajo po nepotrebnem. Kovač opiše primer, ki se jim je zgodil nedavno. Tuji padalec je zasilno pristal na drevesu, k sreči mu ni bilo nič in se je sam rešil na tla. A o tem ni nikogar obvestil, padalo in opremo je pustil na drevesu, ker ju ni mogel rešiti. »Ko neki drugi padalec ali domačin to vidi od daleč, seveda pokliče na pomoč. Tudi tokrat so. Stekla je klasična intervencija, odpravili smo se na zelo zahteven teren. Našli smo padalo, padalca pa ne, zato je stekla še iskalna akcija,« opiše nepotrebno pot v hrib. Srečno pristale poziva, naj vseeno obvestijo številko 112. Takšna intervencija se jim namreč ni zgodila prvič, predvideva pa, da je to povezano s strahom in nevednostjo tujcev, da bodo morali reševanje plačati. »Naše delo je za ponesrečene brezplačno,« poudari sogovornik.