Ljubljanski sodnik Gorazd Fabjančič je po naših neuradnih informacijah v teh dneh sprejel sklep, s katerim je iz sodnega spisa zoper obtožene Dina Muzaferovića, Jako Berganta, Osmana Koštića, Vilija Sušnika in Rrolanda Cretuja izločil več ključnih dokazov, ki so jih policisti pridobili s tajnim opazovanjem ter nato s hišnimi preiskavami. Po naših informacijah se je strinjal z obrambo, ki je opozarjala, da so policisti na podlagi prve odredbe za tajno opazovanje sledili premalo določljivi osebi in posledično napačnemu, prav s tem sledenjem pa so nazadnje prišli do prvoobtoženega Dina Muzaferovića, ki naj bi bil naročnik in glavni organizator mafijske likvidacije Satka Zovka.
Sledili napačnemu
Muzaferovićev odvetnik Miloš Zarić je denimo zatrjeval, da je slovenska policija že od samega začetka vedela, da soobtoženi Jaka Bergant, prek katerega so policisti odkrili Muzaferovićevo ljubljansko skrivališče, ni bil tisti, ki je namestil sledilno napravo pod Zovkov avtomobil, so pa policisti vedeli, da jih bo pripeljal do Muzaferovića.
Zakon o kazenskem postopku dovoljuje izjemo, po kateri lahko tožilstvo v primeru hujših kaznivih dejanj, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja, tajno opazovanje odredi ustno na ustni predlog policije, pisno odredbo pa mora izdati nato najkasneje po dvanajstih urah. Zarić pravi, da bi moralo tožilstvo v sodni spis vložiti tudi uradni zaznamek o ustnem predlogu policije, tožilstvu pa tudi sicer očita, da v sodni spis ni vložilo celotnega tožilskega spisa in da je pred začetkom sojenja nato sporočilo, da odredba, ki je bila že devet mesecev v spisu, niti ni prava (v njej naj bi bilo zapisano, da ima osumljenec specifično, »račjo« hojo, kar ne ustreza opisu Berganta) ter da je prišlo do administrativne napake.
Zarić je problematiziral tudi eno izmed kasnejših odredb (tokrat sodišča) zoper Berganta, saj da je preiskovalna sodnica ob odločanju imela na voljo opis osebe, ki je prenašala sledilno napravo, ta pa ne ustreza telesnim značilnostim Berganta. Muzaferovićev zagovornik je opozoril tudi, da naj bi bili v eni izmed odredb posnetki, ki so bili uradno zaseženi šele kasneje, ter da so policisti tajno opazovanje izvajali nezakonito, saj da so tudi sami vedeli (ali pa bi to morali vedeti), da opazujejo napačno osebo.
Tožilstvo prepričano o zakonitem delu policije
Na očitke obrambe se je na predobravnavnem naroku lani poleti odzvala tožilka Špela Brezigar, ki je vztrajala, da je policija ravnala zakonito. Tudi odredba za tajno opazovanje, ki je policiste privedla do Jake Berganta, je bila po njenem prepričanju utemeljena. Očitke o nedoločljivosti opisa osumljenca (beli moški srednje postave in normalne velikosti) je zanikala, saj se je ta opis nanašal neposredno na osebo, ki je namestila sledilno napravo pod avtomobil Satka Zovka, tako da se je policija pri njenem iskanju osredotočila le na operativno zanimive lokacije – med drugim na kraje, kjer je sledilna naprava že pred namestitvijo pod avtomobil žrtve oddajala signal in kjer so se pojavljali določeni avtomobili, povezani z umorom oziroma osumljenci.
Zato je po njenem mnenju policija povsem zakonito prišla do Berganta, ki sta ga tožilstvo in policija dlje časa sumila, da je namestil sledilno napravo pod Zovkov avtomobil. Šele med sodno preiskavo se je nato izkazalo, da je sledilno napravo v resnici namestil bosanski državljan, ki pa mu je Bergant pri sebi doma zagotovil varno prenočišče. Kot smo že poročali, naj bi si osumljenci prav zato, da bi otežili preiskavo, izmenjavali tako vozila kot tudi oblačila.
Po naših informacijah se je sodnik Fabjančič strinjal z obrambo, da je bila oseba, zoper katero je bila izdana odredba za tajno opazovanje, opisana premalo določljivo. Posledično naj bi bilo tajno opazovanje nezakonito, po principu sadežev zastrupljenega drevesa pa so okuženi tudi številni drugi dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi tajnega opazovanja. Odločitev sodnika Fabjančiča nam je potrdilo že več zagovornikov obtoženih.
Na sklep sodnika Fabjančiča, ki ima okoli 100 strani, je dovoljena pritožba, ki jo bo tožilstvo zagotovo izkoristilo. O pritožbi nato odloča višje sodišče.