Prejšnji teden je v več evropskih državah potekala preventivna akcija Varno brez alkohola in drog, v petek pa je policija izvedla mednarodno usklajen maraton nadzora. In ravno na ta dan so šmarski policisti popoldne v naselju Grliče ustavili voznico avta, ki je imela v krvi 2,16 promila alkohola. A to še ni bilo vse. Ženska je v avtu vozila še svoja otroka, za katera so naknadno poskrbeli svojci. Po navedbah policije so ji odvzeli vozniško dovoljenje in ji prepovedali nadaljnjo vožnjo.
Pijan na kolesu
Pestro je bilo tudi na drugih delih Štajerske. Mozirski policisti so v kraju Radmirje obravnavali voznika, ki je imel v krvi 1,44 promila alkohola, tudi njemu so odvzeli dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Enako se je pripetilo vozniku v Šoštanju z 1,62 promila alkohola v krvi, obenem pa je bil pozitiven tudi na testu za droge.
Neslavni naziv med »zmagovalci« po višini alkohola v krvi si je prislužil državljan BiH, ki so ga policisti ustavili pri avtocestnem počivališču Zima. V krvi je imel 2,65 promila alkohola, zato so ga pridržali, danes pa ga bodo odvedli v takojšnji postopek k dežurnemu sodniku za prekrške.
Še več – 2,75 promila alkohola v krvi pa je alkotest pokazal kolesarju, ki so ga v nedeljo ustavili v Ormožu. Hrvaškemu državljanu so prepovedali nadaljnjo vožnjo, ker tega ni upošteval, pa so ga pridržali.
Do konca maja enajst mrtvih
Vozniki v zgoraj opisanih primerih so imeli veliko srečo, da niso povzročili kakšne prometne nesreče, v kateri bi jo skupili sami ali pa kdo drug. Vožnja pod vplivom alkohola in drog namreč ostaja eden glavnih vzrokov najhujših prometnih nesreč pri nas. Po statistiki agencije za varnost prometa (AVP) je še vedno vsaka deseta prometna nesreča posledica alkohola, vozniki pod vplivom alkohola pa povzročijo med 25 in 30 odstotkov nesreč s smrtnim izidom.
Lani je zaradi povzročiteljev nesreč pod vplivom alkohola ali drog umrlo 31 ljudi, kar je tretjina vseh žrtev na slovenskih cestah. Do konca letošnjega maja so policisti obravnavali 493 nesreč, ki so jih povzročili opiti udeleženci, v teh nesrečah pa je življenje izgubilo enajst oseb. Alkoholizirani povzročitelji, med njimi je največ voznikov osebnih vozil, smrtne nesreče najpogosteje povzročijo zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani oziroma smeri vožnje.