Spolni izprijenec in nasilnež, ki se je kruto znašal nad hčerama zunajzakonske partnerice, je bil spomladi lani na kranjskem sodišču obsojen na 30 let zapora. Partneričino mlajšo hčer je začel spolno zlorabljati pri desetih letih, to je počel do njenega šestnajstega leta. Dokler se ni odselila od doma, je bil do nje tudi fizično nasilen. Prav tako je imel grd in ponižujoč odnos do starejše pastorke, duševno manj razvite osebe, in tudi njo je spolno zlorabil. Svoje početje je snemal, zato je bil obsojen še zaradi izdelave in posesti seksualnega gradiva. Pa dodatno zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil. Mlajša pastorka je pričala, da jo je celo »učil, kako se kadi konoplja«.
Po pritožbi na višje sodišče je obramba dosegla, da so mu novembra lani kazen znižali na 25 let. Enega obtožbenega očitka so ga oprostili, določena kazniva dejanja prekvalificirali, za določena pa kazni znižali. Nedavno je o primeru odločalo še vrhovno sodišče. Del sodbe je razveljavilo in odredilo novo sojenje, večji del pa potrdilo. Enotno kazen je zaradi delne razveljavitve odmerilo na 20 let zapora.
Mama krivila hčer
Prvi je 54-letnika zaradi nasilnega ravnanja že leta 2016 ovadil oče mlajše hčerke, ki sicer ni bil pomembneje vpleten v njeno življenje. Potem ga je leta 2019 prijavila še pedopsihiatrinja, ki je to hčer zdravila. Leta 2021 je oškodovanka sama prijavila, da jo je nekaj dni pred tem med tuširanjem snemal s telefonom. Istega leta je bila na svojo željo premeščena v stanovanjsko skupino. Avgusta 2022 je na policijo prinesla očimov telefon (septembra se je odselil), aprila 2023 pa njegovo kamero in spominske kartice. Po naključju je nanje naletela doma in ugotovila, da so na njih njeni intimni posnetki. Policisti so naknadno našli še posnetke njene prijateljice in sestre. Julija 2023 so ga priprli.
CSD je družino obravnaval od leta 2019. Mama je nasilje ves čas zanikala. Krivdo je valila na hčer in njene vzgojne ter vedenjske težave. A se je medtem izkazalo, da je bila žrtev tudi starejša hčer. Ker mama ni hotela predlagati ukrepa prepovedi približevanja, je to storil CSD. A je bil po besedah mlajše hčere očim kljub temu veliko pri njih, ji je pa mama zabičala, da tega ne sme nikomur povedati. Tudi na sojenju je mama skušala partnerjevo krivdo minimalizirati in ga opravičevati, hčer pa obremeniti. Moški pa je trdil, da je njeno pričanje rezultat vzgojnih omejitev in prepovedi, s katerimi se ni strinjala. In da ga že od začetka ni odobravala in ga sovražila.
Nočni obiski
Toda sodniki so verjeli njenim opisom fizičnega in spolnega nasilja. Skoraj sedem let jo je najmanj trikrat na teden ponoči obiskal v postelji in jo otipaval. Ko se je zbudila, je zbežala stran. Enkrat jo je celo napil, da se je pobruhala in polulala, nato pa slekel in pod tušem otipaval. Da ju je s sestro snemal, so nedvomno dokazovali zelo nazorni posnetki. Se je pa vrhovno sodišče odločilo za ponovitev sojenja v delu, ki mu očita nasilno ravnanje s starejšo sestro. V obtožnici piše, da ji ni dovolil, da bi hodila ven, se družila s prijateljico ali se z njo pogovarjala po telefonu. Telefon naj bi ji na grd in boleč način jemal iz rok, jo brcnil ali boksnil.
Zahteval naj bi, da vedno znova pomiva tla, jo v jezi zabijal v vrata in nanjo vpil, ji odrekal hrano, če ni ravnala po njegovo, sam pa je zraven jedel. Prepovedoval ji je uporabo televizije in računalnika, prav tako tuširanje. Večkrat naj bi jo zagrabil za roko in z njo z vso silo udaril ob mizo. Zelo ga je motilo, če si je grizla ustnice – takrat je vanjo metal razne predmete, zaradi česar je imela včasih modrice na obrazu. Večkrat naj bi jo ščipal, brcnil, udaril z dlanjo po glavi, prijel za zatilje in ji glavo porinil v zvezek. Ob neki priložnosti jo je skrivaj snemal med tuširanjem. Zaradi vsega tega se ga je bala, ni se mu upirala in se mu tudi ni zmogla, trdi tožilstvo.
Sposobna pričati?
Vse to je na sodišču potrdila njena sestra in nekaj drugih, posrednih prič. Oškodovanka sama pa ni bila zaslišana. Na podlagi mnenja izvedenke za klinično psihologijo (mentalno naj bi bila na stopnji od šest do deset let starega otroka) je namreč okrožno sodišče ocenilo, da pričanja ni sposobna. S tem so se strinjali tudi višji sodniki. Vrhovni pa so v sodbi zapisali, da izvedenka nikoli (ne v pisnem mnenju ne na zaslišanju) ni bila pozvana, naj se opredeli do oškodovankine sposobnosti pričanja. O tem, ali res ni sposobna pričati, so vrhovni sodniki podvomili na podlagi ugotovitev izvedenke in izpovedi prič, ki so na sodišču opisale, kaj jim je oškodovanka povedala o nasilju. Na novem sojenju bodo torej morali preveriti, ali bi jo lahko vendarle zaslišali v hiši za otroke.