V sezoni, ko na podeželju brnijo delovni stroji, strani črne kronike vsako leto napolnijo tudi vesti o nesrečah s traktorji. Te so lahko bodisi delovne bodisi prometne, pri čemer nekajletna statistika razkriva, da se več nesreč tragično konča med delom, in ne med vožnjo po cesti.
Konec marca se je tako na območju Rošpoha pri Mariboru med vožnjo po strmem pobočju s traktorjem prevrnil komaj 18-letni voznik, v nesreči pa se je tako hudo poškodoval, da je umrl že na kraju nesreče. Le nekaj dni pred tem je do podobne nesreče prišlo v gozdu pri Logatcu, kjer je 75-letnik z vitlom manjšega traktorja vlekel hlodovino, pri čemer se je traktor prevrnil, 75-letnik pa je končal pod njim. Tudi on je bil tako hudo poškodovan, da mu reševalci niso več mogli pomagati.
Tudi v prometnih nesrečah, ki se končajo tragično, je vzrok smrti navadno padec s traktorja oziroma prevračanje. Tako je v začetku letošnjega leta pri Škofji Loki ugasnilo življenje 28-letnega traktorista, ki je plužil sneg in posipal ceste. Med vožnjo po klancu navzdol je v ostrem levem ovinku zapeljal s ceste, zdrsel po strmi brežini in se večkrat prevrnil. Voznik je med prevračanjem padel iz traktorja in podlegel hudim poškodbam.
Bolj nenavadna – a s podobnim in prav tako tragičnim koncem – je bila prometna nesreča 51-letnega traktorista, ki je pravilno vozil po cesti, ko je v njegov zadnji del trčil voznik avtomobila. Trk je bil dovolj, da je traktor zaneslo s ceste, nato pa se je prevrnil in zagorel. Tudi v tem primeru je 51-letnik padel iz traktorja in zaradi poškodb umrl že na kraju nesreče.
Traktorji v povprečju stari 25 let
Lani so policisti obravnavali 170 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi traktorji, in 41 delovnih nesreč s traktorji. Čeprav je nesreč na cestah statistično gledano več, se je tragično končala »samo« ena prometna nesreča, delovnih pa kar sedem. Ob tem je treba sicer poudariti, da marsikatera blažja delovna nesreča s traktorjem ostane nezabeležena, saj se te zgodijo predvsem na zasebnih zemljiščih. Najpogostejši vzroki za delovne nesreče s traktorji so prav zdrsi in prevrnitve, medtem ko so vzroki za trčenja traktorjev na cesti podobni kot pri drugih vozilih: nepravilni premiki in nepravilna smer oziroma stran vožnje. Na policiji sicer ocenjujejo, da varnostni elementi in sistem pri novejših traktorjih vsekakor pripomorejo k večji varnosti, se pa hkrati število traktorjev v prometu in na poljih povečuje. Po podatkih statističnega urada je bilo konec lanskega leta v Sloveniji registriranih že več kot 123.000 traktorjev, pri agenciji za varnost prometa pa so že pred časom opozorili, da poseben izziv v Sloveniji predstavlja povprečna starost traktorjev, ki znaša okoli 25 let. Prav tako so v Sloveniji še vedno v uporabi številni neregistrirani, starejši traktorji, ki pogosto nimajo niti kabine ali varnostnega loka. Prav ti traktorji so ob morebitnem prevračanju izjemno nevarni.
»Pri voznikih traktorjev so najpogostejše kršitve predpisov povezane z nepravilnostmi na tovoru, uporabo telefona, nepravilno smerjo vožnje in vožnjo pod vplivom alkohola,« pa opažajo policisti, ki sicer na splošno ocenjujejo, da se vozniki traktorjev vendarle vse bolj zavedajo nevarnosti, ki jim pretijo.