»Leta 2025 je v gorah ugasnilo 50 življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih 20 letih vodenja tovrstnih statistik,« so sporočili iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Posredovali so 660-krat, kar je bilo za štiri odstotke več posredovanj kot leto prej, a manjkrat kot leta 2023, ko je bilo reševanj 687.
Med tujci največ Nemcev
Čeprav se lahko pohvalijo, da so iz slovenskih gora lani rešili 767 ljudi, pa jih skrbi število mrtvih. »Tujce smo reševali v 46 odstotkih, med 50 mrtvimi je bilo 15 tujih državljanov,« so še dodali. Reševanj tujih državljanov je iz leta v leto več, lani so iz gora rešili 65 nemških državljanov, 34 poljskih, 25 hrvaških, 23 madžarskih pohodnikov, 23 Čehov, 22 Avstrijcev, 22 Britancev, 20 Francozov, 18 državljanov Nizozemske in 15 pohodnikov iz Belgije.
V desetletju za 35 odstotkov več reševanj
Po podatkih GRZS je nesreč v gorah iz leta v leto več, reševalne akcije pa so vse zahtevnejše. Leta 2015 je bilo 430 intervencij, lani, deset let kasneje, pa že 660, kar je 35 odstotkov več. Od tega je bilo 89 odstotkov (588) reševalnih akcij in deset odstotkov iskalnih intervencij, v 41 odstotkih oziroma v 273 primerih sta sodelovala bodisi helikopter slovenske vojske bodisi policije.
Še vedno največ zdrsov
V četrtini primerov je bil za nesrečo kriv zdrs pohodnika, pogosto zaradi utrujenosti ali spotika ob vejo, izgube ravnotežja na zahtevni poti ali nepazljivosti. Po navedbah GRZS so med vzroki sledili še nepoznavanje terena, ko so pohodniki zašli na neprehodno območje ali pa so kje obtičali, v enajstih odstotkih neprimerna oprema, v desetih pa fizična nepripravljenost na turo.
Največ dela so imeli gorski reševalci društev iz Bohinja, Ljubljane in Bovca, saj je na teh območjih tudi največ turistov. Največ, 352 nesreč se je pripetilo v glavni turistični sezoni junija, julija in avgusta, 128 nesreč se je pripetilo na območju Triglava, 103 pa v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Največ nesreč na označenih poteh
Največ nesreč, kar petina, se je lani pripetilo na označenih poteh, sledili so hoja po brezpotju, aktivnosti v zraku, gorsko kolesarjenje, plezanje, vodne aktivnosti in smučanje. V največ, 331 primerih so reševali nepoškodovane pohodnike, na GRZS pa izpostavljajo, da se povečuje število reševanj težko poškodovanih. Petina ponesrečenih je bila stara med 20 in 29 let, 16 odstotkov med 30 in 39, desetina pa od 40 do 49 let.