Prometni znaki stop z dopolnilno tablo »vse smeri« v Ljubljani stojijo že v dvanajstih križiščih od Tomačevega do Stegen, od Kosez do Rožne doline. Čeprav nekateri med njimi stojijo že leta, so posamezni vozniki, še posebno tisti, ki nanje naletijo prvič, zmedeni. Do neke mere povsem upravičeno, saj se o tovrstni signalizaciji niso učili med pridobivanjem znanja o cestnoprometnih predpisih.
Pravila desnega, srečanja in odločnejšega
»V tem primeru gre za netipično ureditev križišča, kar zadeva prometno signalizacijo. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah ne pozna dopolnilnega znaka 'vse smeri',« pojasnjujejo na agenciji za varnost prometa. »V križišču s takšno prometno ureditvijo voznik za odločitev potrebuje več časa. Pravilnik vozniku nalaga, da mora pri znaku ustavi (gre za prometni znak stop, op. p.) vozilo ustaviti in dati prednost vozilom, ki vozijo po prednostni cesti. V križišču s takšno prometno ureditvijo pa mora voznik še ugotoviti, da je na križišču enakovrednih cest,« razlagajo pri AVP in dodajajo, da v takšnem primeru veljata desno pravilo (voznik mora dati prednost avtomobilu, ki se približuje z desne) in pravilo srečanja (voznik, ki vozi naravnost, ima prednost pred tistim, ki zavija levo): »Če se v križišču pojavijo hkrati vozila iz vseh smeri, se morajo vozniki med seboj dogovoriti, kdo bo prvi prevozil križišče.«
Kako dogovarjanje poteka v praksi, smo se v sredo prepričali tudi sami, ko smo se nekajkrat zapeljali skozi nekatera izmed 12 tako urejenih križišč. Resnici na ljubo gre večinoma za križišča, ki niso zelo prometna, kar že samo po sebi olajša vožnjo in odločitev, kdaj zapeljati skoznje. V praksi pa se pokaže tudi, da poleg desnega pravila in pravila srečanja velja tudi pravilo odločnejšega. Ko smo se v skoraj učbeniškem primeru v križišču Kamnogoriške ceste in Ulice bratov Babnik srečali trije vozniki avtomobilov, je prvi skozi križišče zapeljal najodločnejši, ki bi, če bi upoštevali pravilo desnega in pravilo srečanja, moral križišče zapustiti zadnji.
Tudi v križišču Emonske ceste in Gradaške ulice v Trnovem smo se za volanom avtomobila nazadnje zavestno odločili biti manj odločni od manjše skupine starejših kolesarjev, ki nam je prihajala z leve, in se pred znakom stop niti ni imela namena ustaviti.
V preostalih primerih smo pravila o srečevanju v križiščih enakovrednih cest nazadnje upoštevali vsi, ki smo se znašli v križišču, pri čemer je bilo mogoče zaznati (pri sebi in drugih) nekaj negotovosti, kadar je ena izmed cest zaradi svojih značilnosti (širina, smer, frekvenca prometa po njej, začrtane črte v njeni smeri) dajala vtis, da je »bolj enakovredna od drugih«, in je v preteklosti morda celo bila prednostna.
Vozniki vozijo »na pamet«
V kakšni meri tovrstna signalizacija vpliva na prometno varnost v Ljubljani, je vprašanje, na katero za zdaj še ni povsem jasnega odgovora. »Statistike ne vodimo na način, da bi vam lahko podali informacije glede vplivov na varnost prometa, v povezavi s tem pa doslej nismo bili obveščeni o negativnih vplivih na promet na območju Ljubljane,« pravijo na ljubljanski policijski upravi.
Na MOL pa poudarjajo, da omenjena križišča ležijo znotraj gosto pozidanih območij, na katerih je najvišja hitrost omejena na 30 kilometrov na uro. »Za voznike, ki se približujejo križišču, hkrati pa že na daleč vidijo znak za prednostno smer, je obremenjujoče ohranjati nizko vozno hitrost. Vozniki pogosto vozijo 'na pamet' in so zato prehitri in manj pozorni na druge prometne udeležence,« razloge za postavitev znakov stop s pripisom »vse smeri« v križiščih navajajo na občini, kjer ocenjujejo, da je ta signalizacija izboljšala prometno varnost, večjih težav pa v teh križiščih ne zaznavajo. »Ravno nasprotno, hitrost vožnje se v tako urejenih križiščih zelo zniža, sama previdnost voznikov pa se poveča, kar prispeva k večji prometni varnosti,« menijo na MOL.